Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ S papežem Frančiškom skozi minuli teden

S papežem Frančiškom skozi minuli teden – Mjanmar in Bangladeš

Papež Frančišek je v Tejgaonu v Bangladešu obiskal Dom Matere Terezije

04/12/2017 11:26

Sveti oče se je v minulem tednu mudil na apostolskem potovanju v Mjanmaru in Bangladešu. Potekalo je od 26. novembra do 2. decembra in bilo zaznamovano z duhom medverskega sodelovanja in dialoga, prizadevanja za mir in spravo.

Mjanmar – ljubezen in mir
 »Strma pot izgrajevanja miru in narodne sprave lahko napreduje samo z zavzemanjem za pravičnost in spoštovanje človekovih pravic,« je papež dejal predstavnikom mjanmarske oblasti. Pri pomembnem delu za spravo in narodno integracijo, imajo verske skupnosti Mjanmara prednostno vlogo. Verske razlike ne smejo biti vir ločitev in nezaupanj, ampak vir moči za edinost, odpuščanje, strpnost in modro izgradnjo državo. Verstva lahko opravijo pomembno vlogo pri ozdravitvi čustvenih, duhovnih in psiholoških ran vseh, ki so trpeli v letih konflikta. »Z zajemanjem iz globoko ukoreninjenih vrednot lahko pomagajo izruvati vzroke konflikta, graditi mostove dialoga, iskati pravičnost in biti preroški glas trpečih,« je izpostavil papež Frančišek.

Med srečanjem s sedemnajstimi verskimi voditelji Mjanmara, budisti, muslimani, hindujci, judi, katoličani in kristjani drugih veroizpovedi, je papež spodbudil k skupnemu zavzemanju za mir: »Mir je harmonija. V tem času doživljamo težnjo proti uniformiranosti, napraviti vse enako. To pomeni ubiti človeštvo. To je kulturna kolonizacija. Zato moramo razumeti bogastvo naših razlik, etničnih, verskih in ljudskih, in iz teh razlik začeti dialog. Gradite mir. Ne pustite se uniformirati kulturni kolonizaciji. Prava božanska harmonija se gradi preko razlik. Razlike so pravo bogastvo za mir.«

Papež Frančišek se je v Yangonu srečal z vrhovnim svetom budističnih menihov Sangha. Srečanje je označil kot »pomembno priložnost za okrepitev vezi prijateljstva in spoštovanja med budisti in katoličani«. Prav tako je priložnost za »potrditev našega prizadevanja za mir, spoštovanje človeškega dostojanstva in pravičnost«. A ne samo v Mjanmaru, ampak po vsem svetu osebe potrebujejo to skupno pričevanje s strani verskih voditeljev. »Kajti kadar mi govorimo z enim samim glasom in poudarjamo trajne vrednote pravičnosti, miru in temeljnega dostojanstva vsakega človeka, ponujamo besedo upanja. Pomagajmo budistom, katoličanom in vsem osebam v boju za večjo harmonijo v njihovih skupnostih.«

»Dragi bratje in sestre, želim vam, da bi mogli, zatekajoč se v Kristusove rane, vedno okušati zdravilni balzam Očetovega usmiljenja ter najti moč, da bi ga ponesli drugim ter mazilili vsakršno rano in boleč spomin. Na ta način boste zveste priče sprave in miru, za katera Bog želi, da bi kraljevala v vsakem človeškem srcu ter v vsaki skupnosti,« je papež dejal med sveto mašo, ki jo je v Yangonu daroval za mjanmarske vernike.

Mjanmarskim mladim pa je papež med mašo dejal: »To je pomembna naloga, ki je na poseben način zaupana mladim: biti "učenci misijonarji", glasniki Jezusove vesele novice, predvsem za vaše sovrstnike in prijatelje. Ne bojte se, da bi povzročili zmedo, ne bojte se zastavljati vprašanj, ki bodo ljudi primorala k premisleku. In ne bojte se, če boste včasih zaznali, da vas je malo in da ste razkropljeni. Evangelij vedno raste iz majhnih korenin. Zato naj se vas sliši! Želim vas prositi, da vpijte, vendar ne z glasom; ne, želim, da bi vpili z življenjem, s srcem, tako da boste znamenja upanja za tistega, ki je obupan, iztegnjena roka za tistega, ki je bolan, prijazen nasmeh za tujca, pozorna opora za tistega, ki je osamljen.«

Na mlade je papež opozoril med srečanjem z mjanmarskimi škofi: »Hotel bi vas tudi prositi, da se še posebej potrudite pri spremljanju mladih. Poskrbite za njihovo formiranje z zdravimi moralnimi načeli, ki jih bodo vodili skozi soočanja z izzivi sveta, ki ga ogroža ideološka in kulturna kolonizacija.«

Bangladeš – harmonija in mir
V Bangladeš je papež Frančišek prispel v četrtek, 30. novembra, in se najprej srečal s tamkajšnjimi oblastmi. »Bangladeš je znan po harmoniji, ki že po običaju obstaja med pripadniki različnih verstev. To ozračje vzajemnega spoštovanja in naraščajoče vzdušje medverskega dialoga vernikom omogočata, da svobodno izrazijo svoja najgloblja prepričanja o pomenu in cilju življenja. Tako lahko prispevajo k pospeševanju duhovnih vrednot, ki so trdna osnova za pravično in mirno družbo. V svetu, kjer je religija pogosto zlorabljena za podžiganje ločitev, pa je to pričevanje o njeni moči sprave in združenosti potrebno bolj kot kdajkoli prej.«

Pomemben dogodek v Bangladešu je bilo medversko srečanje. Papež je spregovoril o odprtosti srca: »Duh odprtosti, sprejemanja in sodelovanja med verniki ne prispeva samo h kulturi harmonije in miru, ampak je njeno utripajoče srce. Kako zelo svet potrebuje to srce, ki bije z močnim utripom, da bi se zoperstavilo virusu politične pokvarjenosti, uničujočim verskim ideologijam, skušnjavi, da bi oči zaprli pred potrebami revnih, beguncev, preganjanih manjšin in najranljivejših! Koliko odprtosti je potrebno za sprejemanje oseb našega sveta, predvsem mladih, ki se včasih čutijo sami in zbegani v iskanju življenjskega smisla!«

Med mašo v bangladeški prestolnici Dakhi je sveti oče posvetil šestnajst duhovnikov. Takole jim je dejal: »Zavedajoč se, da ste bili izbrani izmed ljudi ter postavljeni za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, opravljajte službo Kristusa duhovnika z veseljem in iskreno dejavno ljubeznijo, pri čemer naj bo vaš edini namen, da bi ugajali Bogu in ne samim sebi. In končno, deležni poslanstva Kristusa, Glave in Pastirja, si v sinovski povezanosti s svojim škofom prizadevajte združevati vernike v eno družino, da jih boste mogli po Kristusu v Svetem Duhu pripeljati k Bogu Očetu. Vedno imejte pred očmi zgled Dobrega Pastirja, ki ni prišel da bi mu stregli, ampak da bi on stregel; ki je prišel iskat in rešit, kar je bilo izgubljeno.«

Mjanmarskim škofom je papež govoril o pomembni vlogi pastoralnih načrtov. Izpostavil je kolegialnost, bližino vernikom, mlade, družine, medverski in ekumenski dialog. Opozoril je tudi na uboge: »Katoliška skupnost v Bangladešu je lahko ponosna na svojo zgodovino služenja ubogim, zlasti na bolj oddaljenih področjih in v plemenskih skupnostih; to služenje dnevno nadaljuje po svojem vzgojnem apostolatu, svojih bolnišnicah, klinikah in zdravstvenih domovih in po številnih karitativnih delih. Toda zlasti v luči sedanje begunske krize vidimo, koliko večje so še potrebe, ki jih moramo doseči! Navdih za dejanja pomoči potrebnim naj bo vedno pastoralna ljubezen, ki je skrbna za prepoznavanje človeških ran in za velikodušni odgovor vsakemu osebno. Pri delu za ustvarjanje 'kulture usmiljenja', vaše krajevne Cerkve kažejo svojo odločitev za uboge, krepijo razglašanje Očetovega neskončnega usmiljenja in nemalo prispevajo k celotnemu razvoju domovine.«

»Vsa naša služba je namenjena oznanjevanju veselja evangelija,« je Frančišek nagovoril mjanmarske duhovnike, posvečene osebe, bogoslovce in novince. »Tako v življenju kot v apostolatu se dobro zavedamo problemov sveta in trpljenja človeštva, toda nikoli ne izgubimo upanja zaradi dejstva, da je Kristusova ljubezen močnejša od zla ter od gospodarja laži, ki išče, da bi nas prevaral. Naj vam nikoli vaše pomanjkljivosti ali izzivi službe ne vzamejo poguma. Če boste ostali vneti v moliti za Gospoda in boste vztrajali pri Kristusovem sočutju do bratov in sester, bo prav gotovo Gospod napolnil vaša srca s tolažečim veseljem svojega Svetega Duha.«

Zadnji dogodek papeževega obiska Bangladeša, s katerim je tudi sklenil svoje 21. apostolsko potovanje, je bil namenjen mladim. »Kultura, ki daje lažne obljube, ne more osvoboditi, vodi edino v egoizem, ki srce napolni s temačnostjo in grenkobo. Božja modrost pa nam pomaga, da znamo sprejeti tiste, ki delujejo in mislijo drugače kot mi.« Žalostno je, kadar se začnemo zapirati v naš mali svet in se upogibamo sami vase. »Božja modrost nas odpira za druge,« je dejal sveti oče. »Pomaga nam gledati onkraj naših osebnih udobnosti in lažnih varnosti, zaradi katerih postajamo slepi za velike ideale, ki življenje delajo lepše in vredno, da se ga živi.«

04/12/2017 11:26