TRG SV. PETRA (torek, 26. december 2017, RV) – »Dragi bratje in
sestre, dober dan! Potem ko smo obhajali Jezusovo rojstvo, danes obhajamo rojstvo
sv. Štefana, prvega mučenca za nebo. Četudi se bi morda na prvi pogled zdelo, da med
njima ni povezave, je v resnici zelo močna.« S temi besedami je papež Frančišek z
okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na začetku nagovora uvedel v povezavo praznika
sv. Štefana z božičem.
Resnični tempelj Boga je Jezus, večna Beseda
Včeraj smo med božičnim bogoslužjem slišali naznanilo: »In Beseda je meso postala
in se naselila med nami« (Jn 1,14). Sv. Štefan je postavil v krizo voditelje svojega
ljudstva, ker je »poln vere in Svetega Duha« (Apd 6,5), trdno verjel in izpovedoval
novo navzočnost Boga med ljudmi, vedel je namreč, da je sedaj resnični tempelj Boga
Jezus, večna Beseda, ki je prišla prebivati med nami in postala v vsem kot mi, razen
v grehu. Štefan je bil torej obsojen, da pridiga o uničenju Jeruzalemskega templja.
Obtožba proti njemu je bila v trditvi, da »bo tisti Jezus Nazarečan razdejal ta kraj
in spremenil običaje, ki nam jih je izročil Mojzes« (Apd 6,14).
V Štefanovima molitvama odsevata Jezusovi
Dejansko je Jezusovo sporočilo nadležno in nas nadleguje, saj izziva tako svetno versko
oblast kot vest. Po njegovem prihodu se je nujno potrebno spreobrniti, spremeniti
mišljenje, odpovedati se prejšnjemu razmišljanju, spremeniti se, spreobrniti se. Štefan
je ostal zasidran v Jezusovem sporočilu vse do smrti. Zadnji njegovi molitvi: »Gospod
Jezus, sprejmi mojega duha!« in »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« (Apd 7,59-60),
sta zvesti odmev tistih Jezusovih na križu: »Oče v tvoje roke izročam svojega duha«
(Lk 23,46) in »Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo« (v. 34). Te Štefanove besede
so bile možne le zato, ker je Božji Sin prišel na zemljo in je umrl ter vstal za nas.
Pred temi dogodki so bili ti izrazi človeško nepojmljivi.
Gospod Jezus, izročamo ti svojega duha
Štefan prosi Jezusa naj sprejme njegovega duha. Vstali Kristus je namreč Gospod in
edini srednik med Bogom ter ljudmi in sicer ne samo v uri naše smrti, ampak tudi v
vsakem trenutku življenja, saj brez njega ne moremo storiti ničesar (prim. Jn 15,5).
Zato lahko tudi mi pred Detetom Jezusom v jaslicah takole molimo: »Gospod Jezus, izročamo
ti svojega duha. Sprejmi ga, da bo naše bivanje resnično dobro življenje po evangeliju.
Jezus je naš edini Srednik
Jezus je naš edini Srednik. Spravlja nas, ne samo z Očetom, ampak tudi med seboj.
On je vir ljubezni, ki nas odpre k občestvu z brati, da se imamo med seboj radi ter
odstrani vsak spor in zamero. Vemo, kako grde so zamere, ki storijo toliko hudega
in tudi nam storijo toliko hudega. Jezus vse to odstrani in omogoči, da se imamo radi.
To je Jezusov čudež. Prosimo Jezusa, ki je bil rojen za nas, naj nam pomaga sprejeti
to dvojno držo zaupanja v Očeta ter ljubezni do bližnjega, držo, ki spremeni življenje
ter ga napravlja lepšega in rodovitnega.
K Mariji, Odrešenikovi Materi ter kraljici mučencev, z zaupanjem povzdignimo svojo molitev, naj nam pomaga sprejeti Jezusa kot Gospoda našega življenja ter da bomo postali njegovi pogumni pričevalci, pripravljeni osebno plačati ceno zvestobe evangeliju.
Po molitvi in blagoslovu
Po molitvi in blagoslovu se je papež Frančišek zahvalil vsem, ki so prišli na trg,
kakor tudi njihovim domačim ter jim voščil mir in vedrino.
»Še posebej pa pozdravljam vernike ukrajinskega narodnega romanja. Blagoslavljam vas in vašo državo.«
»Te tedne sem prejel veliko voščil. Ker ne morem odgovoriti vsakemu posebej, danes izražam vsem iskreno zahvalo, še posebej za dar molitve. Iz srca se vam zahvaljujem. Naj vam Gospod povrne s svojo velikodušnostjo.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |