Pri papežu člani Italijanskega teološkega združenja

VATIKAN (petek, 29. december 2017, RV) – Na avdienci s papežem Frančiškom so danes bili člani Italijanskega teološkega združenja. Kot jim je dejal v govoru, v teh dneh motrimo »skrivnost našega Boga, ki se je približal naši ubogi človeškosti do te mere, da je poslal svojega Sina in v Njem prevzel naše slabotno meso«. In ravno s tem mora »vedno in neprestano začeti vsaka krščanska teološka misel«, s premišljevanjem, ki »ne bo nikoli izčrpalo živega vrelca Božje ljubezni, ki se je pustila dotakniti, gledati in se okušati v betlehemskih jaslih«.

Vedno izhajati iz drugega vatikanskega koncila
Italijansko teološko združenje letos praznuje petdeset let svojega obstoja. Papež je spomnil na ustanovitelje združenja in vse, ki so se mu v teh letih pridružili ter prispevali k svobodnemu in odgovornemu premišljevanju. Izpostavil je prispevek združenja k teološkemu razvoju in k življenju Cerkve, in sicer z raziskovanjem, ki je vedno hotelo biti usklajeno s temeljnimi etapami in izzivi italijanskega cerkvenega življenja. Združenje je nastalo »v duhu služenja in občestva, ki ga je nakazal drugi vatikanski koncil«. Po papeževih besedah se Cerkev mora nanj vedno sklicevati, saj koncil pomeni začetek novega obdobja evangelizacije, Cerkev pa je z njim prevzela odgovornost za oznanjevanje evangelija na nov način, ki je skladnejši s spreminjajočima se svetom in kulturo. To prizadevanje pa od Cerkve, predvsem pa od teologov, zahteva »ustvarjalno zvestobo«. »Zato vas prosim,« je papež dejal zbranim, »da pri svojem teološkem delu še naprej ostajate zvesti in usidrani v koncilu in zmožnosti, da se je ravno tu Cerkev pustila oploditi z večno novostjo Kristusovega evangelija.«

Teologi so del širše teološke skupnosti
Očiten sad koncila in pravo bogastvo je namreč dejstvo, da združenje, ki ima danes več kot 330 članov, še vedno vidi potrebo po »skupnem oblikovanju teologije«. To dejstvo že izraža nekaj bistvenega o resnici, v službi katere je teologija. Resnici enega Boga, ki je ljubezen, se ne more služiti na individualističen, partikularističen ali celo tekmovalen način. »Raziskovanje teologov ne more biti osebno raziskovanje, ampak raziskovanje oseb, ki so vključene v čim širšo teološko skupnost, katere del se čutijo in tudi dejansko so, povezane z vezmi solidarnosti in tudi pristnega prijateljstva,« je zatrdil sveti oče in pripomnil, da to ni nek postranski vidik teološkega poslanstva.

Slišati živo vero zvestega svetega Božjega ljudstva
To poslanstvo tudi danes ostaja velika potreba Cerkve. Res je, da ni treba študirati teologije, da bi bili pristni verniki. Obstaja čut vere, ki pripada celotnemu Božjemu ljudstvu, tudi tistim, ki nimajo posebnih intelektualnih sredstev, da ga izrazijo. Treba ga je prestreči in mu prisluhniti. Obstajajo osebe, ki so zelo preproste, a ki znajo »izostriti oči vere«. »V to živo vero zvestega svetega Božjega ljudstva se mora vsak teolog čutiti pogreznjenega in z njo se mora znati tudi podpirati, se nositi in se pustiti objeti,« je dejal papež. Pomembno je, da je naše verovanje v polnosti človeško in se ne izogiba žeji po zavedanju in razumevanju tistega, kar verujemo.

Teologija nujna za oznanjevanje bistva evangelija
V nadaljevanju je papež Frančišek poudaril, da se predvsem v želji in z vidika misijonarske Cerkve v izhodu teološko poslanstvo pokaže kot še posebej pomembno in nujno. Cerkev, ki na ta način razmišlja o sebi, skrbi za to, da moškim in ženskam omogoča videti središče in temeljno jedro evangelija oziroma lepoto zveličavne Božje ljubezni, ki je razodeta v umrlem in vstalem Jezusu Kristusu. »Pri tej bistveni nalogi je nepogrešljivo ravno teološko delo, predvsem v današnji dobi kompleksnosti, znanstvenega in tehničnega razvoja, v kulturi, ki je v preteklosti bila prežeta s krščanstvom, a v kateri se danes lahko širijo izmaličeni pogledi na samo bistvo evangelija.« Da bi Cerkev lahko še naprej omogočila slišati središče evangelija današnjim ljudem in da bi evangelij zares dosegel vse osebe ter prežel vse razsežnosti družbe, je naloga teologije, s svojim razmislekom o pomembnih temah krščanske vere znotraj izredno spremenjene kulture, nujna.

Pred današnjimi izzivi kazati Božje obličje
Potrebna je teologija, ki vsem kristjanom pomaga oznanjati in predvsem pokazati zveličavno obličje Boga, usmiljenega Boga, predvsem pred nekaterimi še nepoznanimi izzivi, ki so danes postavljeni pred človeka. Frančišek je naštel ekološko krizo, razvoj nevroznanosti in tehnik, ki lahko preoblikujejo človeka, vedno večje socialne neenakosti, migracije celotnih narodov, teoretični in praktični relativizem. Zato je potrebna teologija, oblikovana s strani kristjank in kristjanov, ki ne govorijo samo med seboj, ampak znajo biti v službi različnih Cerkva in v službi Cerkve in ki prav tako prevzemajo nalogo, da premislijo Cerkev, tako da bo ta usklajena z evangelijem, ki ga mora oznanjati.