Duhovne misli Benedikta XVI. za praznik Marije, Božje Matere

Na prvi dan leta se zberemo po Božji previdnosti k obhajanju liturgije, ki nas prevzame zaradi svojega bogastva in lepote. Na prvi dan civilnega novega leta in zadnji dan božične osmine je praznik Marijinega Božjega Materinstva, ki se dobro ujema s Svetovnim dnevom miru.

»Beseda, od dogodka v Betlehemu naprej, kot jo je v vsej zgodovinski resničnosti opisal evangelist Luka (Lk 2,16-21) in kot jo je z vidika odrešenja opisal apostol Pavel Galačanom (Gal 4,4-7), je postala blagoslov za Božje ljudstvo in za vse človeštvo.«

Benedikt XVI. je nadalje razložil, da so to izkušnjo imeli pastirji, ko so v hlevu stali pred »otrokom položenim v jasli« (Lk 2,16). »Od Njega namreč prihaja blagoslov. Prihaja z njegovega imena; Jezus namreč pomeni 'Bog rešuje', z njegovega človeškega obličja, v katerem se je Bog, Vsemogočni Gospod, hotel učlovečiti ter skriti svojo slavo pod tančico našega mesa, da bi v polnosti razodel svojo dobroto (prim. Tit 3,4).«

»Tako se je dopolnil starodavni tradicionalni judovski blagoslov (4 Mz 6,22-27), med katerim so izraleski duhovniki klicali nad ljudstvo Gospodovo ime. V obliki tri zložnega stiha so trikrat nad vernike klicali sveto Ime, naj jim podeli milost in mir. Ta starodavni obred nakaže zelo pomembno resničnost: da bi lahko ljudje hodili po poti miru, je potrebno, da jih razsvetli Božje obličje in prejmejo v njegovem imenu blagoslov. Z učlovečenjem se je ravno to dokončno uresničilo. Prihod Božjega Sina v naše meso in zgodovino, je prinesel nepreklicen blagoslov, Luč, ki več ne ugasne in ki daje vernikom in ljudem dobre volje možnost ustvariti civilizacijo ljubezni in miru (Homilija Benedikta XVI., Vatikanska bazilika, 1. januar 2009).«

Benedikt XVI. je med razmišljanju o Božjem blagoslovu pokazal na Njo, ki je »blagoslovljena med ženami« (Lk 1,42). »Božja Mati je prva, ki je blagoslovljena in hkrati tudi prinaša blagoslov. Ona je žena, ki je sprejela Jezusa ter ga rodila za vso človeško družino, kakor molimo pri bogoslužju: 'in v slavi devištva rodila svetu večno luč, Jezusa Kristusa, našega Gospoda'(Hvalospev pri mašah Device Marije 1).

»Recimo Mariji: nebeška Odrešenikova Mati, spremljaj nas skozi vse leto, ki se začenja in od Boga izprosi dar miru bodisi za Sveto deželo bodisi za vse človeštvo. Sveta Božja Mati, prosi za nas« (Homilija Benedikta XVI., Vatikanska bazilika, 1. januar 2009).

Homilija, 1. januar 2011
Cerkev danes prosi Gospoda, naj blagoslovi novo, pravkar začeto leto, zavedajoč se, da se ob tragičnih dogodkih, ki zaznamujejo zgodovino, in ob vojnah, ki žal še niso v celoti odpravljene, le Bog lahko dotakne človeške duše in človeštvu zagotovi upanje in mir«. Številne žrtve vojne, so najbolj grozen in nasilen obraz zgodovine. Danes molimo, da bi mir, ki so ga angeli oznanili pastirjem v božični noči, lahko prispel povsod. Svetovni dan miru se od vsega začetka praznuje v imenu Marije, Matere Boga in ljudi. Mir je Božji dar, je prvi sad ljubezni, ki nam jo je podaril Jezus, je naša sprava in pomiritev z Bogom.

Zahvaljujoč Mariji je Božji Sin, rojen iz žene, lahko v polnosti časa prišel na svet kot pravi človek. Ta izpolnitev, ta polnost se nanaša na preteklost in na mesijanska pričakovanja, ki se uresničujejo, a hkrati meri tudi na polnost v absolutnem smislu: v učlovečeni besedi je Bog dal svojo zadnjo in dokončno Besedo. Na pragu novega leta, tako odmeva povabilo, naj z veseljem hodimo proti luči ''vzhajajočega sonca z višave'' (Lk 1,78), kajti iz krščanske perspektive je ves čas naseljen z Bogom, ni prihodnosti, ki ne bi bila usmerjena v Kristusa in ni polnosti bivanja zunaj Kristusa.«

Marija je prava Božja Mati ravno zaradi svojega popolnega odnosa s Kristusom. Zato se s slavljenjem Sina, časti tudi Marija, in s čaščenjem Marije, se slavi Sin. Naziv Božja Mati izpostavlja edinstveno poslanstvo Presvete Device v zgodovini zveličanja, poslanstvo, ki je temelj vsega čaščenja in pobožnosti do Marije. Marija namreč ni prejela Božjega daru le zase, ampak da bi ga prinesla v svet: po njeni rodovitni deviškosti je Bog ljudem poklonil dobrine večnega odrešenja. Marija neprestano posreduje za Božje ljudstvo, ki skozi zgodovino roma proti večnosti. Marija, ki je Božjemu Sinu dala zemeljsko življenje, še naprej daje ljudem božje življenje, ki je sam Jezus in njegov Sveti Duh. Zato je mati vsakega človeka, rojenega iz milosti, in je imenovana Mati Cerkve.

Homilija, 1. januar 2012
»Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir« (4Mz 6,24-26). Resnično, da je nad nami blagoslov, je potrebno biti v Božji navzočnosti, sprejeti njegovo Ime ter ostati v siju svetlobe, ki izhaja iz Njegovega obličja, ostati v prostoru, ki ga razsvetljuje njegov pogled  ter  razširja milost in mir.

To izkušnjo so imeli pastirji, ko so v hlevu stali pred »otrokom položenim v jasli« (Lk 2,16). Od Njega namreč prihaja blagoslov. Prihaja z njegovega imena; Jezus namreč pomeni 'Bog rešuje', z njegovega človeškega obličja, v katerem se je Bog, Vsemogočni Gospod, hotel učlovečiti ter skriti svojo slavo pod tančico našega mesa, da bi v polnosti razodel svojo dobroto (prim. Tit 3,4).

Ko razmišljamo o Božjem blagoslovu pomislimo na Njo, ki je »blagoslovljena med ženami« (Lk 1,42). Božja Mati je prva, ki je blagoslovljena in hkrati tudi prinaša blagoslov. Ona je žena, ki je sprejela Jezusa ter ga rodila za vso človeško družino, kakor molimo pri bogoslužju: 'in v slavi devištva rodila svetu večno luč, Jezusa Kristusa, našega Gospoda' (Hvalospev pri mašah Device Marije 1).

Tudi Cerkev je udeležena pri skrivnosti Marijinega Božjega materinstva s tem, ko oznanja in tako po svetu seje seme evangelija, ko deli zakramente, ki prinašajo ljudem milost in božje življenje. S tem je Cerkev prinašalka Božjega blagoslova za svet.

Dragi prijatelji, mir v popolnem ter najbolj vzvišenem pomenu je skupek in povzetek vseh blagoslovov. Tudi Cerkev na prvi dan leta na poseben način kliče nad vse, to najvišjo dobrino in sicer kakor Devica Marija, ki je vsem pokazala Jezusa, saj je 'On', kakor pravi apostol Pavel 'naš mir' (Ef 2,14). Hkrati pa je 'pot', po kateri ljudje in ljudstva lahko dosežejo ta tako zaželeni cilj.

Vzgajati za pravičnost in mir« je naloga vsake generacije. Vzgajati mlade za spoznanje resnice, za temeljne življenjske vrednote, za intelektualne, teološke in moralne vrednote, pomeni, gledati na prihodnost z upanjem. Pri vzgoji mladih generacij ima poseben pomen skupnost verujočih. Vsaka pot pristne verske vzgoje vodi od najnežnejšega obdobja naprej k spoznavanju Boga, da bi ga ljubili ter spolnjevali njegovo voljo. Bog je ljubezen, je pravičen in miroljuben. Kdor ga hoče častiti, se mora predvsem vesti kot sin, ki posnema očetov zgled. Psalm pravi: 'Gospod opravlja dela pravičnosti, vsem zatiranim deli pravice. Usmiljen in milostljiv je Gospod, počasen v jezi in bogat v dobroti' (Ps 103,6.8). V Bogu sta v popolnem sožitju pravičnost in usmiljenje, kakor nam je to s svojim življenjem pokazal Jezus. V Jezusu sta se srečala 'ljubezen in resnica', 'pravičnost in mir' se poljubila (prim. Ps 85,11). Te dni Cerkev obhaja veliko skrivnost učlovečenja. Božja resnica je vzklila iz zemlje ter pravičnost se je pojavila z nebes, zemlja je dala svoj sad (prim. Ps 85,12.13). Bog nam je spregovoril po svojem Sinu Jezusu. Prisluhnimo kar pravi Bog: 'govori o miru' (Ps 85,9). Jezus je pot, ki je dostopna vsakemu, odprta za vse. On je pot miru. Na to danes nakazuje Devica Marija, ki nam kaže Pot: pojdimo po njej! Sveta Božja Mati, spremljaj in varuj nas na tej poti. Amen.

Angelus 1. januar 2013
Dragi bratje in sestre, vsem želim dobro leto! Na ta prvi dan leta želim, da doseže Božji blagoslov vsakega moškega in vsako žensko na svetu. To bom storil s starodavnim obrazcem, ki je v Svetem pismu: 'Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir' (4Mz 6,24-26).

Kakor sta svetloba in toplota sonca blagoslov za zemljo, tako je Božja luč za človeštvo, ko da sijati svoje obličje nad njim. In to se je zgodilo z Jezusovim rojstvom. Bog je dal sijati svoje obličje nad nami. Na začetku na ponižen, skrit način, - v Betlehemu so bili namreč priče tega razodetja samo Marija in Jožef ter nekateri pastirji - nato pa počasi, kot sonce, ki od jutranje zarje pride do poldneva, tako je Kristusova luč rastla in se povsod razširila. Že med kratkim časom svojega zemeljskega življenja je Jezus iz Nazareta, dal sijati Božje obličje nad Sveto deželo. Zatem pa je po Cerkvi, poživljeni po Svetem Duhu, razširil na vsa ljudstva evangelij miru. 'Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji' (Lk 2,14). To je pesem angelov na Božič in je pesem kristjanom kjerkoli pod nebom. Pesem, ki iz src in ustnic prehaja v konkretna dejanja, v dejanja ljubezni, ki gradijo dialog, razumevanje in spravo.

Zaradi tega, osem dni po Božiču, ko Cerkev, kakor Devica Mati Marija, pokaže svetu novorojenčka Jezusa, Kneza miru, obhajamo Svetovni dan miru. Da, ta Otrok, Beseda, ki je postala meso, je prišel, da bi ljudem prinesel mir, ki jim ga svet ne more dati (prim. Jna 14,27). Njegovo poslanstvo je 'podreti zid sovraštva' (prim. Ef 2,14). Ko je na obali Galilejskega jezera izrekel Blagre, je bil med njimi tudi tudi: 'Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci' (Mt 5,9). Kdo so delavci za mir? So vsi tisti, ki dan za dnem skušajo premagati zlo z dobrim, z močjo resnice, z orožjem molitve in odpuščanja, z poštenim in dobro opravljenim delom, z znanstvenim raziskovanjem v službi življenja ter s telesnimi in duhovnimi deli usmiljenja. Veliko je delavcev za mir, toda ne delajo hrupa. Kakor kvas v testu, tako dajejo rast človeštvu po Božjem načrtu.

Med tem prvim Angelovim češčenjem novega leta, prosimo Sveto Marijo, Božjo Mater, naj nas blagoslovi, kakor mama blagoslovi svoje otroke, preden gredo na pot. Novo leto je kakor potovanje. Z Božjo lučjo in milostjo, je to lahko pot miru za vsakega človeka, za vsako družino, vsako deželo in ves svet.

Homilija, 1. januar 2013
»Bog naj nas blagoslovi, naj razjasni svoj obraz nad nami.« Tako smo vzklikali z besedami psalma 66, potem ko smo v prvem berilu slišali starodaven duhovniški blagoslov nad ljudstvom zaveze. Še posebej je pomenljivo, da Bog na začetku vsakega novega leta usmeri na nas, njegovo ljudstvo, svetlobo svojega svetega Imena. To ime se med slovesnim svetopisemskim blagoslovom trikrat izgovori. Nič manj pomenljivo pa ni tudi to, da so dali Božji Besedi – 'ki je meso postala in se naselila med nami' kot 'resnični luči, ki razsvetljuje vsakega človeka' (Jn 1,9.14) – osmi dan po njegovem rojstvu, kakor pripoveduje današnji evangelij, ime Jezus (prim. Lk 2,21).