Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Homilije

Frančišek: Da bi šli naprej, se vrnimo nazaj in začnimo pri jaslicah in Materi

Papež Frančišek je dopoldne v vatikanski baziliki daroval mašo za današnji praznik Marije, Božje Matere. - AP

01/01/2018 10:35

VATIKAN (ponedeljek, 1. januar 2018, RV) – Papež Frančišek je dopoldne v vatikanski baziliki daroval mašo za današnji praznik Marije, Božje Matere. Danes poteka tudi 51. svetovni dan miru. Med homilijo je sveti oče dejal, da nas Božja Mati spominja, kako je Bog blizu človeštvu – brez človeka namreč ni več Boga. Obenem je povabil, naj po Marijinem zgledu, vse ohranjamo v tišini srca in prinašamo Bogu.

Ni več Boga brez človeka
Leto se začne v imenu Matere. Božja Mati je najpomembnejše Marijino ime. A pojavi se lahko vprašanje, zakaj pravimo »Božja Mati« in ne »Jezusova Mati«. V preteklosti so nekateri hoteli, da se omeji na slednje, a Cerkev je potrdila, da je Marija Božja Mati. »Biti moramo hvaležni, kajti te besede hranijo čudovito resnico o Bogu in o nas,« je izpostavil papež. »In to je, da Gospod, ko se je učlovečil v Mariji, nosi od takrat in za vedno na sebi našo človeškost. Ni več Boga brez človeka: meso, ki ga je Jezus dobil po Materi, je njegovo tudi zdaj in to bo za vedno. Reči Božja Mati nas spominja na naslednje: Bog je blizu človeštvu, kakor je otrok blizu materi, ki ga ta nosi v telesu.«

Vsako življenje je treba sprejeti
Beseda »mati« (mater) kaže tudi na besedo »materija«. Bog nebes, neskončni Bog, je v svoji Materi postal majhen, postal je materija, ne samo da bi bil »z nami«, ampak da bi tudi bil »kot mi«. To je čudež, to je novost: človek ni več sam, nikoli ne bo več sirota, ampak bo vedno otrok. Kot je dodal papež, se leto začne ravno s to novostjo. In mi jo oznanjamo, ko pravimo: Božja Mati! To je veselje spoznanja, da je naša osamljenost premagana. To je lepota spoznanja, da nam to naše otroštvo ne bo nikoli vzeto. »Pomeni gledati se v slabotnem Bogu kot otroku v Materinih rokah in videti, da je človeškost Gospodu ljuba in sveta. Zato služiti človeškemu življenju pomeni služiti Bogu. Vsako življenje, od tistega v materinem telesu do ostarelega, trpečega in bolnega, do tistega neprijetnega in celo zoprnega, je treba sprejeti, ga ljubiti in mu pomagati,« je poudaril.

Božja Beseda brez besed
Sveti oče je zatem spregovoril o današnjem evangeliju. O Božji Materi je zapisan samo en stavek: »Marija pa je vse te besede ohranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19). Papež je izpostavil besedo »ohranila«. Preprosto ohranila. Marija ne govori. Evangelij v celotni božični pripovedi ne poroča niti o eni njeni besedi. Tudi v tem je Mati združena s Sinom. Jezus je otročiček, je torej »brez besede«. »On, Beseda, Božja Beseda, ki je v preteklosti velikokrat in na veliko načinov spregovoril (glej Heb 1,1), sedaj pa, ob polnosti časa (glej Gal 4,4), je nem. Bog, pred katerim se molči, je otrok, ki ne govori. Njegovo veličastvo je brez besed, njegova skrivnost ljubezni se razkriva v majhnosti. Ta tiha majhnost je jezik njegovega veličastva. Mati se pridružuje Sinu in vse ohranja v tišini.«

Biti v tišini pred jaslicami
In tišina nam pravi, da tudi mi, če se želimo ohraniti, potrebujemo tišino. Potrebujemo ostati v tišini, ko gledamo jaslice. Papež je pojasnil: »Kajti pred jaslicami odkrijemo sami sebe kot ljubljene, okušamo pristni smisel življenja. In ko gledamo v tišini, pustimo, da Jezus govori našemu srcu, da njegova majhnost razbije naš napuh, da njegova revščina vznemiri našo razkošnost, da njegova nežnost premakne naše neobčutljivo srce. Vsak dan si vzeti trenutek tišine z Bogom pomeni ohranjati svojo dušo, ohranjati svojo svobodo pred razjedljivimi banalnostmi potrošništva in omamami reklame, pred poplavami praznih besed in neustavljivih valov govoric in hrupa.«

Izročiti, da bi ohranili
Kot pravi evangelij, je Marija vse te stvari ohranjala in o njih premišljevala. Katere »vse te stvari«? Bila sta to veselje in bolečina: na eni strani Jezusovo rojstvo, Jožefova ljubezen, obisk pastirjev, tista noč luči, a po drugi strani negotova prihodnost, pomanjkanje doma, saj za njiju ni bilo prostora v prenočišču (glej Lk 2,7), zapuščenost zaradi zavrnitve, razočaranje, ker se je Jezus moral roditi v hlevu. Upanje in tesnoba, luč in tema: vse te stvari so naseljevale Marijino srce. In ona, kaj je storila? O njih je premišljevala, to pomeni, da jih je v svojem srcu pregledala skupaj z Bogom. »Nič ni zadržala zase, nič ni zaprla v osamljenost ali zadušila z bridkostjo, vse je prinesla k Bogu. Tako je ohranjala. Z izročanjem, se ohranja,« je zatrdil sveti oče. »Ne s tem, da se življenje pusti oblasti strahu, poraza ali vraževernosti, ne z zapiranjem ali pozabljanjem, ampak tako, da se iz vsega naredi pogovor z Bogom. Bog, kateremu smo pri srcu, prihaja in prebiva v naših življenjih.«

Da bi začeli, glejmo Mater
To sta skrivnosti Božje Matere: ohranjati v tišini in prinašati Bogu. In vse to se je dogajalo v »njenem srcu«, sklene evangeljski odlomek. Srce vabi, da se gleda v središče osebe, čustev, življenja. »Tudi mi, kristjani na poti, na začetku leta čutimo potrebo, da začnemo v središču, da pustimo za sabo bremena preteklosti in začnemo pri tistem, kar šteje. To je izhodiščna točka, ki je danes pred nami: Božja Mati. Kajti Marija je točno takšna, kakršne nas želi Bog, kakršno želi svojo Cerkev: Mater, ki je nežna, ponižna, revna v stvareh in bogata v ljubezni, svobodna od greha, združena z Jezusom, ki ohranja Boga v srcu in bližnjega v življenju. Da bi začeli, glejmo Mater. V njenem srcu bije srce Cerkve. Da bi šli naprej, se je treba vrniti nazaj, nam pravi današnji praznik: začeti pri jaslicah, pri Materi, ki v rokah drži Boga.«

Dragocen dar vsake matere in vsake ženske
Ob koncu homilije je papež povedal, da pobožnost do Marije ni neka duhovna olika, ampak je zahteva krščanskega življenja: »Ko gledamo Mater, smo opogumljeni, da opustimo mnoge nekoristne navlake in ponovno najdemo tisto, kar je pomembno. Materin dar, dar vsake matere in vsake ženske je tako zelo dragocen za Cerkev, ki je mati in ženska. Medtem ko moški pogosto abstrahira, zatrjuje in daje ideje, ženska, mati, zna ohranjati, povezovati v srcu, oživljati. Kajti vera se ne omejuje samo na idejo ali doktrino, vsi potrebujemo materino srce, ki zna ohranjati Božjo nežnost in poslušati utripe človeka. Mati, ki je podpis Boga avtorja na človeštvo, naj ohranja to leto in prinese mir svojega Sina v srca in na svet.«

01/01/2018 10:35