Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Kateheze

Papež Frančišek med splošno avdienco o kesanju

- AFP

03/01/2018 12:23

VATIKAN (sreda, 3. januar 2018, RV) – Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco nadaljeval cikel katehez o evharističnem obhajanju in govoril o kesanju, ki ga molimo na začetku maše.

Povabilo h kesanju
Dejanje kesanja v svoji zmernosti spodbuja držo, s katero se pripravimo na primerno obhajanje svetih skrivnosti, torej pred Bogom in brati priznamo svoje grehe, priznamo, da smo grešniki, je pojasnil papež. Duhovnikovo povabilo je namenjeno celotni skupnosti v molitvi, kajti vsi smo grešniki. Kaj lahko Gospod podari nekomu, ki ima srce že polno samega sebe, svojega uspeha? Ničesar, kajti domišljavec, sit svoje domnevne pravičnosti, je nezmožen prejeti odpuščanje. Pomislimo samo na priliko o farizeju in cestninarju, v kateri se cestninar vrne domov opravičen, to pomeni, da mu je odpuščeno (glej Lk 18,9-14). »Kdor se zaveda svoje bede in ponižno povesi oči, začuti na sebi usmiljeni pogled Boga. Iz izkušnje vemo, da kdor zna priznati napake in se opravičiti, prejme od drugih razumevanje in odpuščanje,« je zatrdil sveti oče.

Priznati Bogu in bratom
V tišini poslušati glas vesti nam pomaga spoznati, da so naše misli daleč od božjih misli, da so naše besede in naša dejanja pogosto posvetna in jih vodijo izbire, ki so nasprotne evangeliju. Zato na začetku maše skupaj naredimo dejanje kesanja s pomočjo obrazca splošnega kesanja, ki se izreče v prvi osebi ednine. Vsak prizna Bogu in bratom, da je zelo »grešil v mislih, besedah in dejanjih ter mnogo dobrega opustil«. Ja, tudi v opustitvi, da torej ni naredil dobrega, ki bi ga lahko naredil. Pogosto se čutimo dobre, ker – kot pravimo – nikomur nismo storili nič hudega. V resnici pa ni dovolj, da bližnjemu ne naredimo hudega, ampak se je treba odločiti in narediti dobro, s tem ko izkoristimo priložnost in pričujemo, da smo Jezusovi učenci. Prav je poudariti, da izpovemo, da smo grešniki, »tako Bogu kot bratom«. To nam pomaga razumeti razsežnost greha, ki medtem ko nas loči od Boga, nas loči tudi od bratov, in obratno. Greh reže, reže odnos z Bogom in reže odnos z brati, odnos v družini, v družbi, v skupnosti. Greh vedno reže, vedno ločuje.

Trkanje na prsi
Besede, ki jih izrečemo z usti, spremlja »gesta trkanja na prsi«, je nadaljeval Frančišek. S tem priznam, da sem grešil po svoji krivdi in ne po krivdi drugih. Pogosto se namreč zgodi, da zaradi strahu ali sramu, usmerimo palec in obtožimo druge. Priznati, da smo krivi, nas stane, a je za nas dobro, da to iskreno priznamo. A priznati je treba svoje lastne grehe, ne govoriti o grehih drugih.

Občestvo svetnikov
Po izpovedi greha kličemo blaženo Devico Marijo, vse angele in svetnike, naj Gospoda prosijo za nas. Tudi tukaj je torej dragoceno občestvo svetnikov. »Priprošnja teh prijateljev in življenjskih vzornikov nas podpira na poti proti polnemu občestvu z Bogom, ko bo greh dokončno uničen,« je dejal.

Tudi drugi obrazci …
Poleg običajnega priznanja grehov se dejanje kesanja lahko naredi tudi z drugimi obrazci. Na primer: »Usmili se nas, Gospod, ker smo grešili zoper tebe. Skaži nam, Gospod, svoje usmiljenje in daj nas svoje rešenje« (glej Ps 123,3; 85,8; Jer 14,20). Predvsem ob nedeljah pa se lahko blagoslovi in pokropi z vodo v spomin na krst, ki odstrani vse grehe. Kot del kesanja je mogoče tudi peti Kyrie eléison, kjer s starogrškim izrazom kličemo Gospoda, Kyrios, in prosimo njegovo usmiljenje.

Soočiti se s svojo šibkostjo in odpreti srce za usmiljenje
Po papeževih besedah nam sveti spisi ponujajo svetle primere skesanih likov, ki so grešili, zatem pa se umaknili vase ter našli pogum, da so sneli masko in se odprli za milost, ki prenavlja srce. Pomislimo na kralja Davida in njegove besede, kot mu jih pripisuje Psalm: »Izkaži mi milost, o Bog, po svoji ljubezni, po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe!« (Ps 51,3). Pomislimo na izgubljenega sina, ki se vrne k očetu. Ali pa na cestninarjevo prošnjo: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku« (Lk 51,3). Pomislimo tudi na sv. Petra, na Zaheja, na samarijansko žensko. Presojati se z vidika krhkosti gline, iz katere smo oblikovani, je izkušnja, ki nas krepi. Medtem ko se soočimo s svojo šibkostjo, se nam odpre srce, da kličemo božje usmiljenje, ki spreminja in spreobrača. In to je tisto, kar počnemo med kesanjem na začetku maše, je še dejal papež Frančišek.

03/01/2018 12:23