VATIKAN (sreda, 3. januar 2018, RV) – Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco nadaljeval cikel katehez o evharističnem obhajanju in govoril o kesanju, ki ga molimo na začetku maše.
Povabilo h kesanju
Dejanje kesanja v svoji zmernosti spodbuja držo, s katero se pripravimo na primerno
obhajanje svetih skrivnosti, torej pred Bogom in brati priznamo svoje grehe, priznamo,
da smo grešniki, je pojasnil papež. Duhovnikovo povabilo je namenjeno celotni skupnosti
v molitvi, kajti vsi smo grešniki. Kaj lahko Gospod podari nekomu, ki ima srce že
polno samega sebe, svojega uspeha? Ničesar, kajti domišljavec, sit svoje domnevne
pravičnosti, je nezmožen prejeti odpuščanje. Pomislimo samo na priliko o farizeju
in cestninarju, v kateri se cestninar vrne domov opravičen, to pomeni, da mu je odpuščeno
(glej Lk 18,9-14). »Kdor se zaveda svoje bede in ponižno povesi oči, začuti na
sebi usmiljeni pogled Boga. Iz izkušnje vemo, da kdor zna priznati napake in se opravičiti,
prejme od drugih razumevanje in odpuščanje,« je zatrdil sveti oče.
Priznati Bogu in bratom
V tišini poslušati glas vesti nam pomaga spoznati, da so naše misli daleč od božjih
misli, da so naše besede in naša dejanja pogosto posvetna in jih vodijo izbire, ki
so nasprotne evangeliju. Zato na začetku maše skupaj naredimo dejanje kesanja s pomočjo
obrazca splošnega kesanja, ki se izreče v prvi osebi ednine. Vsak prizna Bogu in bratom,
da je zelo »grešil v mislih, besedah in dejanjih ter mnogo dobrega opustil«.
Ja, tudi v opustitvi, da torej ni naredil dobrega, ki bi ga lahko naredil. Pogosto
se čutimo dobre, ker – kot pravimo – nikomur nismo storili nič hudega. V resnici pa
ni dovolj, da bližnjemu ne naredimo hudega, ampak se je treba odločiti in narediti
dobro, s tem ko izkoristimo priložnost in pričujemo, da smo Jezusovi učenci. Prav
je poudariti, da izpovemo, da smo grešniki, »tako Bogu kot bratom«. To nam
pomaga razumeti razsežnost greha, ki medtem ko nas loči od Boga, nas loči tudi od
bratov, in obratno. Greh reže, reže odnos z Bogom in reže odnos z brati, odnos v družini,
v družbi, v skupnosti. Greh vedno reže, vedno ločuje.
Trkanje na prsi
Besede, ki jih izrečemo z usti, spremlja »gesta trkanja na prsi«, je nadaljeval
Frančišek. S tem priznam, da sem grešil po svoji krivdi in ne po krivdi drugih. Pogosto
se namreč zgodi, da zaradi strahu ali sramu, usmerimo palec in obtožimo druge. Priznati,
da smo krivi, nas stane, a je za nas dobro, da to iskreno priznamo. A priznati je
treba svoje lastne grehe, ne govoriti o grehih drugih.
Občestvo svetnikov
Po izpovedi greha kličemo blaženo Devico Marijo, vse angele in svetnike, naj Gospoda
prosijo za nas. Tudi tukaj je torej dragoceno občestvo svetnikov. »Priprošnja
teh prijateljev in življenjskih vzornikov nas podpira na poti proti polnemu občestvu
z Bogom, ko bo greh dokončno uničen,« je dejal.
Tudi drugi obrazci …
Poleg običajnega priznanja grehov se dejanje kesanja lahko naredi tudi z drugimi obrazci.
Na primer: »Usmili se nas, Gospod, ker smo grešili zoper tebe. Skaži nam, Gospod,
svoje usmiljenje in daj nas svoje rešenje« (glej Ps 123,3; 85,8; Jer 14,20).
Predvsem ob nedeljah pa se lahko blagoslovi in pokropi z vodo v spomin na krst, ki
odstrani vse grehe. Kot del kesanja je mogoče tudi peti Kyrie eléison, kjer
s starogrškim izrazom kličemo Gospoda, Kyrios, in prosimo njegovo usmiljenje.
Soočiti se s svojo šibkostjo in odpreti srce za usmiljenje
Po papeževih besedah nam sveti spisi ponujajo svetle primere skesanih likov, ki so
grešili, zatem pa se umaknili vase ter našli pogum, da so sneli masko in se odprli
za milost, ki prenavlja srce. Pomislimo na kralja Davida in njegove besede, kot mu
jih pripisuje Psalm: »Izkaži mi milost, o Bog, po svoji ljubezni, po obilnosti
svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe!« (Ps 51,3). Pomislimo na izgubljenega
sina, ki se vrne k očetu. Ali pa na cestninarjevo prošnjo: »Bog, bodi milostljiv
meni grešniku« (Lk 51,3). Pomislimo tudi na sv. Petra, na Zaheja, na samarijansko
žensko. Presojati se z vidika krhkosti gline, iz katere smo oblikovani, je izkušnja,
ki nas krepi. Medtem ko se soočimo s svojo šibkostjo, se nam odpre srce, da kličemo
božje usmiljenje, ki spreminja in spreobrača. In to je tisto, kar počnemo med kesanjem
na začetku maše, je še dejal papež Frančišek.
All the contents on this site are copyrighted ©. |