Papež katoliškim učiteljem: Konstruktivno sodelovanje med učitelji in starši je pomembno

VATIKAN (petek, 5. januar 2018, RV) – Na avdienco s papežem Frančiškom so danes prišli člani Italijanskega združenja katoliških učiteljev. Sveti oče jim je govoril o kulturi srečanja, zavezništvu med šolo in družino ter o ekološki vzgoji.

Kultura srečanja
Zbranim učiteljem se je najprej zahvalil za prizadevanje na področju pospeševanja kulture srečanja. Pri tem kulturnem izzivu je odločilnega pomena osnova, ki se oblikuje v prvih letih vzgajanja otrok. »Krščanski učitelji, bodisi v katoliških šolah kot v državnih, so poklicani pri učencih spodbujati odprtost do drugega kot obličja, kot osebe, kot brata in sestre, ki ga je treba spoznati in spoštovati, skupaj z njegovo zgodbo, njegovimi odlikami in pomanjkljivostmi, bogastvi in omejitvami,« je zatrdil papež. Izpostavil je pomen sodelovanja pri formiranju mladih, ki bodo odprti in zainteresirani za realnost, ki jih obdaja, sposobni skrbi in nežnosti, svobodni predsodka, po katerem je vedno treba biti tekmovalni, agresivni in neusmiljeni do drugih, da bi kaj veljali, predvsem do drugačnega, tujca ali nekoga, ki se ga vidi kot oviro za lastno uveljavljanje. Žal je ravno to zrak, ki ga naši otroci največkrat dihajo. Zato je treba delovati na način, da bodo lahko dihali drugačen zrak, bolj zdrav in bolj človeški. Kot je poudaril papež, je pri doseganju tega cilja zelo pomembna povezanost s straši.

Vzgojna vez med šolo in starši
Vzgojno zavezništvo med šolo in starši je že nekaj časa v krizi in v določenih primerih popolnoma pretrgano. Včasih je bilo veliko vzajemne podpore med spodbudami s strani učiteljev in tistimi s strani staršev. Danes pa se je situacija spremenila. A za preteklostjo se nam ne sme tožiti, je pripomnil papež. »Treba je sprejeti spremembe, ki se nanašajo bodisi na družino bodisi na šolo in se ponovno zavzeti za konstruktivno sodelovanje, oziroma ponovno vzpostaviti vzgojno zavezništvo in vzgojni pakt, zavzeti se  za dobro otrok in mladih,« je poudaril. Odkar se ta sinergija več ne dogaja na naraven način, jo je treba načrtno spodbujati, tudi s prispevkom strokovnjakov s pedagoškega področja. A še prej je treba pospeševati novo »pajdaštvo« med učitelji in starši. Po papeževem prepričanju to pomeni nehati o njih razmišljati kot o nasprotnih si straneh, ki se med seboj obtožujeta. Nasprotno, postaviti se je treba v položaj drugega, razumeti objektivne težave, ki jih tako eni kot drugi srečujejo pri vzgoji, in na ta način ustvarjati večjo solidarnost – »solidarno pajdaštvo«.

Ekološka vzgoja
Na tretjem mestu je sveti oče izpostavil pomen ekološke vzgoje (glej Laudato si', 209–215). Pri tem ne gre samo za podajanje nekaterih pojmov, ki jih je seveda treba poučevati. Predvsem gre za vzgojo za življenjski slog, ki sloni na skrbi za naš skupen dom, kar je stvarstvo. »Življenjski slog, ki ni shizofreničen,« je pojasnil papež Frančišek, »na primer, da se skrbi za živali v izumrtju, zanemarja pa se probleme ostarelih; ali da se ščiti amazonski pragozd, a zanemarja se pravice delavcev do pravične plače itd.« To je namreč shizofrenija, je pripomni in poudaril: »Ekologija, za katero je treba vzgajati, mora biti celostna.« Predvsem pa mora biti vzgajanje usmerjeno v odgovornost. Ne prenašati slogana, kako bi morali drugi pomagati, ampak prebujati čut za ekološko etiko, začenši pri izbirah in dejanjih vsakdanjega življenja. »To je vedenjski slog, ki iz krščanskega vidika najde smisel in motivacijo v odnosu z Bogom stvarnikom in odrešenikom, z Jezusom Kristusom, ki je središče kozmosa in zgodovine, s Svetim Duhom, ki  je vir harmonije v simfoniji s stvarstvom.«

Biti in oblikovati združenje
Ob koncu govora je papež spregovoril še o pomembni vlogi združenja. Kot je dejal, je to vrednost, ki je ne gre zanemarjati, ampak jo je treba vedno gojiti. Zbrane katoliške učitelje je pozval, naj obnovijo pripravljenost biti in oblikovati združenje za spominjanje izhodiščnih načel, za branje znamenj časov in s pogledom, ki je odprt za družbeno in kulturno obzorje. »Ne bojte se razlik in niti konfliktov, ki običajno obstajajo v laičnih združenjih; ne skrivajte jih, ampak k njim pristopite z evangeljskim slogom, v iskanju resničnega dobrega za združenje, ki se naj vedno vrednoti na osnovi statutnih načel. Biti združenje je vrednota in je odgovornost, ki je v tem trenutku zaupana vam. S pomočjo Boga in cerkvenih pastirjev ste poklicani pomagati k rodovitnosti tega talenta, ki je položen v vaše roke,« je sklenil papež Frančišek.