Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Opoldanske molitve

Papež o držah, s katerimi je sprejet Jezus: prizadevno iskanje, ravnodušnost in strah

Papež Frančišek vsako nedeljo in praznik vodi z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra opoldansko molitev. - REUTERS

06/01/2018 12:30

TRG SV. PETRA (sobota, 6. januar 2018, RV) – »Dragi bratje in sestre, lep praznik! Danes na praznik Gospodovega razglašenja nam evangelij (prim. Mt 2,1-12) predstavi tri drže, s katerimi je bil sprejet Jezusov prihod in njegovo razodetje svetu. Prva drža je iskanje, prizadevno iskanje, ravnodušnost in strah.« S temi besedami je papež Frančišek na današnji praznik začel opoldanski nagovor  z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

Prizadevno iskanje
Modri se ne obotavljajo odriniti na pot, da bi poiskali Mesija. Ko so prišli v Jeruzalem, so spraševali: »Kje je novorojeni judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda na Vzhodu in smo se mu prišli poklonit« (v. 2). Dolga pot je za njimi in sedaj z veliko prizadevnostjo skušajo ugotoviti, kje lahko najdejo novorojenega Kralja. V Jeruzalemu so se obrnili na kralja Heroda, ki je zahteval od velikih duhovnikov ter pismoukov, naj se pozanimajo o kraju, v katerem naj bi bil rojen Mesija.

Ravnodušnost
Temu prizadevnemu iskanju Modrih nasprotuje druga drža, to je ravnodušnost velikih duhovnikov in pismoukov. Zelo lagodni so, saj poznajo Sveto pismo in so sposobni dati pravilen odgovor glede kraja rojstva: »V Betlehemu v Judeji; kajti takôle je pisano po preroku« (v. 5), vendar pa se ne potrudijo, da bi šli iskati Mesija. Do Betlehema je le nekaj kilometrov, a oni se ne premaknejo.

Strah
Še bolj negativna pa je tretja drža, Herodova drža: strah. On se boji, da bi mu to Dete odvzelo oblast. Poklical je Modre ter jih povpraševal, kdaj se jim je prikazala zvezda in jih poslal v Betlehem, rekoč: »Pojdite in poizvédite po detetu. Ko ga najdete, mi sporočite, da se mu pojdem tudi jaz poklonit!« (vv. 7-8). V resnici Herod ni hotel iti počastit Jezusa. Herod hoče zvedeti, kje se nahaja dete, a ne, da bi se mu poklonil, ampak, da bi ga odstranil, saj ga ima za tekmeca. Dobro poglejte, strah vedno vodi v hinavščino.

Katero od teh drž prevzeti?
To so te tri drže, ki jih najdemo v evangeliju: prizadevno iskanje Modrih, ravnodušnost velikih duhovnikov in pismoukov, torej njih, ki so poznali teologijo ter Herodov strah. Tudi mi lahko pomislimo in izberemo, katero od teh treh prevzeti. Hočem s prizadevnostjo iti k Jezusu? Jezus mi nič ne pove…, sem pri miru… Ali imam pred Jezusom strah in ga hočem izgnati iz svojega srca?

Sebičnost lahko vodi v to, da imamo Jezusov prihod v naše življenje za grožnjo. Tedaj skušamo potlačiti ali utišati Jezusovo sporočilo. Ko se sledi človeškim ambicijam, bolj udobnim pogledom, nagnjenju k zlu, tedaj je Jezus zaznan kot ovira.

Po drugi strani pa je vedno navzoča skušnjava ravnodušnosti. Čeprav se ve, da je Jezus naš Zveličar, Zveličar vseh, se raje živi, kot da to ni. Namesto, da bi se obnašali v skladu z lastno krščansko vero, se raje sledi načelom sveta, ki vodijo v potešitev nagnjenja po oblastnosti, žeje po oblasti in bogastvu.

Nasprotno pa smo poklicani slediti zgledu Modrih, biti prizadevni v iskanju, pripravljeni premakniti se, da bi srečali v svojem življenju Jezusa. Iskati ga, da bi ga počastili in bi ga priznali za svojega Gospoda, Njega, ki kaže pravo pot, po kateri mu slediti. Če imamo takšno držo, nas Jezus v resnici rešuje in mi lahko živimo lepo življenje, rastemo v veri, upanju in dejavni ljubezni do Boga in do naših bratov.

Prosimo za priprošnjo Sveto Marijo, zvezdo človeštva, ki roma skozi čas, da bi vsak človek z njeno materinsko pomočjo prispel h Kristusu, Luči resnice in bi svet napredoval po poti pravičnosti in miru.

Po molitvi in blagoslovu
»Dragi bratje in sestre, nekatere vzhodne katoliške in pravoslavne Cerkve v teh dneh obhajajo praznik Gospodovega rojstva. Njim namenjam svoje prisrčno voščilo, da bi to veselo obhajanje bilo vir novih duhovnih moči in občestva med vsemi kristjani, ki ga priznavamo za svojega Gospoda in Zveličarja. Še posebej bi rad izrazil svojo bližino pravoslavnim koptskim kristjanom ter iz srca pozdravil svojega brata Tawadrosa II. ob veselem dogodku posvetitve nove katedrale v Kairu.«

»Razglašenje pa je tudi Misijonski dan otrok, ki letos otroke vabi, da bi Jezusov pogled postal vedno bolj njihov pogled in bi postal dragocen voditelj pri njihovem prizadevanju za molitev, bratstvo in podelitev dobrin s pomoči potrebnimi vrstniki.«

06/01/2018 12:30