Papež med jutranjo homilijo o pastirjih: Blizu Bogu in blizu ljudem

VATIKAN (torek, 9. januar 2018, RV) – Papež Frančišek je med jutranjo sveto mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte, izpostavil tri značilnosti pastirja in njegove »oblasti«: ganjenost, bližina in doslednost. Pri homiliji je izhajal iz današnjega evangelija po Marku, kjer beremo, da je Jezus učil »kakor nekdo, ki ima oblast« (glej Mr 1,21-28).

Imeti oblast pomeni biti blizu Bogu in ljudem
Kot je dejal papež, gre za »nov nauk«. Kristusova novost je ravno ta »dar oblasti«, ki ga je prejel od Očeta. Poleg pismoukov, učiteljev Postave, ki so prav tako »govorili resnico«, so ljudje »razmišljali o drugih stvareh«, kajti to, kar so učili, »ni prispelo do njihovih src«. Učili so »s katedre in se niso zanimali za ljudi«. Jezusovo učenje pa »v njih prebudi začudenje, premakne srce«, kajti to, kar daje oblast, je ravno bližina in »Jezus je imel oblast, ker se je približal ljudem«, razumel je njihove probleme, bolečino in grehe. »Ker je bil blizu, je razumel. Sprejemal, ozdravljal in učil je z bližino,« je razlagal papež Frančišek. »Kar pastirju da oblast ali kar prebudi oblast, ki je dana od Očeta, je bližina: bližina Bogu v molitvi – pastir, ki ne moli, pastir, ki ne išče Boga, je izgubil; in bližina ljudem. Pastir, ki je odmaknjen od ljudi, s sporočilom ne pride do ljudi. Bližina, ta dvojna bližina. To je maziljenost pastirja, ki je ganjen pred darom Boga v molitvi in ki zna biti ganjen pred grehi, problemi, boleznimi ljudi.«

Dvojno življenje
Pismouki pa so izgubili to sposobnost, da bi ostali ganjeni pred ljudmi, ravno zato, ker jim niso bili blizu, ne ljudem ne Bogu. In ko je ta bližina izgubljena, pastir konča v »življenjski nedoslednosti«. Papež je pojasnil: »Jezus je pri tem jasen: 'Delajte, kar govorijo – saj govorijo resnico, a ne tistega, kar delajo.' Dvojno življenje. Grdo je videti pastirja z dvojnim življenjem – to je rana v Cerkvi. Bolni pastirji, ki so izgubili oblast in gredo naprej s tem dvojnim življenjem. Veliko je načinov dvojnega življenja. Jezus je do njih zelo trd. Ljudem ne pravi samo, naj jih poslušajo, ampak tudi, naj ne delajo tistega, kar oni delajo. Tem pa, kaj pravi? 'Ste kot pobeljeni grobovi.' Zelo lepi po nauku, od zunaj. A znotraj gnili. Takšen je konec pastirja, ki ni blizu Bogu v molitvi in ne ljudem s sočutjem.«

Heli spozna svojo zmoto
Papež Frančišek je v nadaljevanju spregovoril še o Ani iz berila iz 1. Samuelove knjige (glej 1 Sam 1,9-20). Ana je molila h Gospodu, da bi imela sina. Duhovnik Heli, ki je bil slabotnež in je izgubil bližino do Boga in do ljudi, je mislil, da je Ana pijana. A Ana je molila v svojem srcu in premikala samo ustnice. Heliju je pojasnila, da je nesrečna in da je njeno premikanje ustnic bilo izraz bolečine in bridkosti. In medtem ko je govorila, se je Heli približal njenemu srcu ter ji rekel, naj pojde v miru: »Izraelov Bog naj ti izpolni prošnjo, s katero si se nanj obrnila.« Kot je pripomnil papež, Heli je spoznal, da se je zmotil in iz njegovega srca sta prišla blagoslov in preroštvo, kajti Ana je rodila Samuela.

Ne izgubiti upanja
Pastirjem, ki so živeli življenje, odmaknjeno od Boga in od ljudi, je papež Frančišek namenil besede: »Ne izgubiti upanja. Vedno obstaja priložnost. Heliju je bilo dovolj, da je videl, se približal ženski, jo poslušal in v njem se je prebudila oblast blagoslavljanja in preroštva. Tisto preroštvo se je uresničilo in žena je dobila sina.'« Ponovno je poudaril, da oblast prihaja od Gospoda: »Oblast: oblast, ki je dar Boga. Samo od njega prihaja. In Jezus jo daje svojim. Oblast v govorjenju, ki prihaja iz bližine z Bogom in ljudmi, vedno oboje skupaj. Oblast, ki je doslednost, ne dvojno življenje. Če pastir izgubi oblast, naj vsaj ne izgubi upanja. Kakor Heli. Vedno je čas, da se približamo in prebudimo oblast preroštva.«