2018-01-18 16:57:00

Papež med zadnjo mašo v Čilu: Iquique naj ostane še naprej dežela gostoljubja


IQUIQUE (četrtek, 18. januar 2018, RV) – Zadnji dan apostolskega potovanja v Čilu je Papež Frančišek preživel v mestu Iquique na severu države, kamor je iz Santiaga prispel ob 10.35 po lokalnem času. Najprej je na področju Lobita ob morski obali daroval sveto mašo v čast Karmelski Mariji, Materi in Kraljici Čila. Ob tej priložnosti so iz svetišča na prizorišče prinesli tudi Marijin kip, ki ga po vsem severu države ljudje posebej častijo.

Jezus prvo znamenje stori na praznovanju; povabilo k veselju
»"Tako je Jezus v Kani Galilejski naredil prvo od znamenj." (Jn 2,11). Tako se konča evangelij, ki smo ga poslušali in nam pokaže prvo javno predstavitev Jezusa: nič več in nič manj kot na praznovanju. Saj tudi ne bi moglo biti drugače, ko pa je evangelij eno samo povabilo k veselju. Že na začetku je angel rekel Mariji: "Razveseli se" (Lk 1,28). Razveselite se, je rekel pastirjem; razveseli se, je rekel Elizabeti, stari in nerodovitni ženi …; razveseli se, je dal slišati Jezus hudodelcu, ker boš danes z menoj v raju (prim. Lk 23,43).«

Evangeljsko sporočilo je vir veselja
»Evangeljsko sporočilo je vir veselja: "To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno" (Jn 15,11). Veselje, ki se širi iz roda v rod in katerega dediči smo tudi mi.«

Ta dežela, ki jo obdaja puščava, se zna obleči v praznovanje
»Kako dobro to veste vi, dragi bratje s čilskega severa! Kako znate živeti vero in življenje v ozračju praznovanja! Prihajam kot romar, da z vami praznujem ta lepi način življenja vere. Vaša obhajanja godov župnijskih zavetnikov, vaši verski plesi – ki trajajo po ves teden –, vaša glasba, vaša oblačila, vse to dela iz te pokrajine eno samo svetišče ljudske pobožnosti. To ni praznik, ki bi bil zaprt med zidove svetišča, ampak mu uspe prežeti s praznovanjem vso vas. Vi znate s pesmijo in plesom praznovati "očetovstvo, previdnost, ljubečo in nenehno navzočnost; to poraja notranje drže, ki jih redko opazimo tako silovite kje drugje: potrpežljivost, smisel za križ v vsakdanjem življenju, odmik, odprtost za druge, pobožnost.« Tu dobijo živ izraz besede preroka Izaija: "Tedaj bo puščava postala vrt in vrt bo kakor gozd" (Iz 32,15). Ta dežela, ki jo obdaja najbolj suha puščava na svetu, se zna obleči v praznovanje.«

Marija je pozorna na vse, kar se dogaja okoli nje
»V tem ozračju praznovanja nam evangelij prikaže Marijino dejanje, da bi prevladalo veselje. Pozorna je na vse, kar se dogaja okrog nje, in kot dobra mati ni pri miru; tako opazi, da se na praznovanju, v vsesplošnem veselju, nekaj dogaja: nekaj bi skoraj "razvodenilo" praznik. Ko se približa Sinu, jo slišimo reči samo tile besedi: "Vina nimajo" (Jn 2,3).«

Marija pristopi k vsem našim družinskim težavam
»Tako hodi Marija po naših vaseh, po ulicah in trgih, po hišah in bolnišnicah. Marija je Devica iz Tirane; Devica iz Ayquina v Calami; Devica iz las Peñas v Arichi, ki pristopi k vsem našim družinskim težavam, za katere se zdi, da nam dušijo srca, da bi se potem približala Jezusovemu ušesu in mu rekla: Poglej, "vina nimajo".«

Marija tudi nam pravi: »Karkoli vam reče, storite«
Potem pa ne utihne, približa se strežnikom in jim reče: "Karkoli vam reče, storite" (Jn 2,5). Marija, žena redkih, a zelo konkretnih besed, se približa tudi vsakemu izmed nas, da bi nam rekla le: "Karkoli vam reče, storite." Na ta način se odpre pot k prvemu Jezusovemu čudežu: da njegovi prijatelji začutijo, da so tudi oni soudeleženi pri čudežu. Kristus je namreč prišel na ta svet ne zato, da bi sam opravljal dela, ampak z nami, z vsemi nami, da bi bil glava velikega telesa, katerega žive, svobodne in dejavne celice smo mi," kakor je rekel sv. Albert Hurtado.«

Vsak od nas je povabljen, da sodeluje pri čudežu za druge
»Čudež se začne, ko se služabniki približajo vrčem vode, ki so bili namenjeni za očiščevanje. Tako lahko tudi vsak od nas začne s čudežem, še več, vsak od nas je povabljen, da sodeluje pri čudežu za druge.«

Iquique: dežela sanj, ki je znala sprejeti ljudi različnih narodov in kultur ...
»Bratje, Iquique je "dežela sanj" (to pomeni ta beseda v jeziku aymara); dežela, ki je znala z dobrodošlico sprejeti ljudi različnih narodov in kultur, ki so morali zapustiti svoje drage in oditi. Odhod vedno temelji na upanju, da bomo dosegli boljše življenje; vemo pa, da je vedno obložen s prtljago, polno strahu in negotovosti glede tega, kar bo prišlo. Iquique je področje priseljencev, ki nas spominja na veličino ljudi, celotnih družin, ki se niso vdale neugodnim razmeram, ampak so stopile na pot iskanja življenja. Vsi ti – še posebej tisti, ki morajo zapustiti svojo deželo, ker nimajo osnovih pogojev za živetje – ikone svete Družine, ki je morala prečkati puščave, da bi lahko še naprej živela.«

... naj ostane še naprej dežela gostoljubja
»Ta dežela je dežela sanj, storimo pa, da bo še naprej ostala tudi dežela gostoljubja. Prazničnega gostoljubja, ker dobro vemo, da ni krščanskega veselja, kadar se zapirajo vrata; ni krščanskega veselja, kadar se drugim da vedeti, da so odveč ali da med nami zanje ni prostora (prim. Lk 16,31).«

Kakor Marija v Kani se naučimo pozornosti na naših trgih in po vaseh
»Kakor Marija v Kani se naučimo pozornosti na naših trgih in po vaseh, da bomo prepoznali tiste, ki imajo razvodenelo življenje, ki so izgubili – ali pa so jim ukradli – razloge za praznovanje. In ne bojmo se povzdigniti glasu, da bi rekli: "Vina nimajo." To je krik Božjega ljudstva, krik ubožca, ki zveni kot molitev in širi srce in nas uči pozornosti. Bodimo pozorni na vse krivice in na nove oblike izkoriščanja, ki grozijo tolikim bratom, da jim bo odvzelo praznično veselje. Bodimo pozorni na nestalnost delovnih mest, ki uničuje življenja in družine. Bodimo pozorni na tiste, ki izkoriščajo neurejen pravni položaj mnogih priseljencev, ki ne poznajo jezika ali nimajo urejenih dokumentov. Bodimo pozorni na to, da mnogo družin nima doma, zemlje in dela. In kot Marija recimo z vero: vina nimajo.«

Tudi mi prinesimo, kar imamo, pa naj izgleda še tako malo
»Kot služabniki na gostiji prinesimo, kar imamo, pa naj izgleda še tako malo. Kot oni se ne bojmo pomagati in naj bosta naša solidarnost in naša zavzetost za pravičnost del plesa in petja, ki ga lahko namenimo našemu Gospodu. Izkoristimo to tudi za to, da se naučimo in prepojimo z vrednotami, modrostjo in vero, ki jo priseljenci prinašajo s seboj. In to, ne da bi se zaprli pred vrči, polnimi modrosti in zgodovine, ki jih nosijo tisti, ki še vedno prihajajo v naše dežele. Ne prikrajšajmo se za vse tiste dobrine, ki nam jih lahko ponudijo.«

Pustimo Jezusu, da spremeni naše skupnosti v živa znamenja svoje navzočnosti
»In pustimo Jezusu, da dovrši čudež, tako da spremeni naše skupnosti in naša srca v živa znamenja svoje navzočnosti, ki je vesela in praznična, ker smo izkusili, da je Bog z nami, ker smo se ga naučili gostiti med nami. Nalezljivo veselje in praznovanje nas vodita silita, da ne bi nikogar izključili iz oznanila te Vesele novice.«

Naj se v nas še naprej udejanjajo Marijine besede: »Karkoli vam reče, storite«
»Marija, ki jo v tej blagoslovljeni severni deželi kličemo z različnimi imeni, naj še naprej šepeta v uho svojega sina Jezusa: "Vina nimajo," in v nas naj se še naprej udejanjajo njene besede: "Karkoli vam reče, storite."«








All the contents on this site are copyrighted ©.