Jon 3,1-5.10
Gospodova beseda je v drugo prišla Jonu, rekoč: »Vstani, pojdi v Ninive, veliko mesto,
in razglasi zoper njega razglas, ki ti ga jaz sporočam!« Jona je vstal in šel v Ninive
po Gospodovi besedi. Ninive pa so bile velikansko mesto pred Bogom, za tri dni hoje.
Jona se je odpravil po mestu; en dan je hodil in klical ter rekel: »Še štirideset
dni in Ninive bodo razdejane!« Možje v Ninivah so verovali Bogu, razglasili so post
in se oblekli v raševino, od največjega do najmanjšega. In Bog je videl njihova dela,
videl, da so krenili s svoje hudobne poti; in Bog se je kesal hudega, o katerem je
govoril, da jim ga bo storil, in ga ni storil.
1Kor 7,29-31
To pa pravim, bratje: Čas je kratek. Odslej naj bodo tudi tisti, ki imajo žene, kakor
da jih ne bi imeli, in tisti, ki jočejo, kakor da ne bi jokali; in tisti, ki se veselijo,
kakor da se ne bi veselili, in tisti, ki kupujejo, kakor da ne bi imeli lastnine;
in tisti, ki svet uporabljajo, kakor da ga ne bi uporabljali; podoba tega sveta namreč
mineva.
Mr 1,14-20
Ko pa je bil Janez izročen, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in
govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se
in verujte evangeliju!«
Ko je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, tudi ta dva sta bila v čolnu in sta popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.
Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Hieronim pravi, da »se je Gospodu, za pridiganje Božjega kraljestva« »zdelo primerno
poslužiti se najbolj robatih in najbolj običajnih oseb, kot služabnikov njegovega
načrta, z namenom pokazati, da to delo podpira božja milost«, pa pravita Origen in
Evzebij iz Cezareje. Ta zadnji še dodaja: »Težko je s človeškega vidika verjeti, da
so bili tisti, ki niso prejeli nobene izobrazbe, izbrani kot orodje za poučevanje
narodov.« Tertulijan pa gre z razlago naprej: »Vsem dobrinam tega sveta se je treba
odpovedati v odgovor za bodoče Božje kraljestvo.« Sveti Hieronim nadalje razmišlja:
»Nekaj božansko privlačnega je moralo biti na nedolžnem Zveličarjevem obrazu, da so
vsi, ki so ga videli, začeli verovati vanj. Veselje vere poplača vsako grenkobo, ki
prihaja iz kesanja.«
Misli Benedikta XVI.
V evangeliju tretje nedelje med letom odmevajo Jezusove besede iz prve njegove pridige
v Galileji: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite
se in verujte evangeliju!« (Mr, 1,15). Prvi klic, je klic k spreobrnjenju. Prav
je, da besedo sprejmemo v vsej njeni resnosti, da bomo doumeli vso presenetljivo novost,
ki jo vsebuje. Spreobrniti se, pomeni spremeniti smer poti življenja. Pri tem ne gre
za majhen popravek smeri, temveč prav za spremembo smeri. Spreobrnjenje pomeni iti
proti toku, predvsem tam, kjer je tok načina življenja površinski, neurejen, varljiv,
nas pogosto privlači, nas obvladuje, zasužnjuje v slabem ter napravlja jetnike podpovprečne
moralnosti. S spreobrnjenjem pa začnemo ciljati na višave krščanskega življenja, se
zaupamo živemu in osebnemu evangeliju, ki je Jezus Kristus. Njegova oseba je končni
cilj in glavni smisel spreobrnjenja. On je pot, po kateri so vsi poklicani v življenju
hoditi in hkrati pustiti, da njegova luč razsvetljuje naše korake ter jim daje moč.
S tem spreobrnjenje pokaže svojo čudovito in privlačno podobo, saj ne gre za preprosto
moralno odločitev, s katero bi popravili svoje obnašanje, temveč gre za izbiro vere,
ki nas popolnoma zajame v intimno občestvo z živo in konkretno osebo, Jezusom. Spreobrniti
se in verjeti evangeliju nista dve različni stvari ali dve stvari, ki sta na nek način
združeni, temveč gre za eno in isto resničnost.
All the contents on this site are copyrighted ©. |