Marijanska pobožnost v Trujillu. Papež: Le kaj bi bil Peru brez mater in babic?

TRUJILLO (sobota, 20. januar 2018, RV) – Na trgu La Plaza de Armas v Trujillu je potekala marijanska pobožnost do Device Marije, ki se časti kot Vrata nebeška. Udeležili so se je verniki z različnih koncev Peruja. Prišli so s svojimi značilnimi podobami in poimenovanji Marije, Jezusa in svetnikov, na primer Devica milosti iz Paite, Brezmadežna iz Chota, Presveti križ iz Chalpón de Chiclaya, mučenci minoriti iz Chimbota itd. Vse skupine je papež tudi posebej pozdravil in dejal: »Vsaka skupnost, vsak kotiček te dežele spremlja obličje svetnika, ljubezen do Jezusa in njegove Matere. Kjer je skupnost, kjer je življenje in so srca, utripajoča in nemirna, da bi našla razloge za upanje, za pesem, za ples, za dostojno življenje, tam je Gospod, tam najdemo njegovo Mater in tudi zgled mnogih svetnikov, ki nam pomagajo ostati veseli v upanju.«

Jezik Božje ljubezni je vedno narečje
Gre za »tenkočutnost našega Boga«, ki se želi vsakemu približati na način, na katerega ga ta lahko sprejme. Tako nastanejo različna poimenovanja, ki izražajo željo našega Boga, da bi bil blizu vsakemu srcu, kajti »jezik Božje ljubezni se vedno govori v narečju«, ne pozna drugega načina. In to postane »razlog upanja«, ko vidimo, kako Mati prevzame poteze svojih otrok, njihova oblačila in narečje, da bi tako postali del njenega blagoslova. »Marija bo vedno mestiška Mati, kajti v njenem srcu najdejo mesto vse rase, kajti ljubezen si na vse načine prizadeva, da bi ljubila in bila ljubljena. Vse te podobe nas spominjajo na nežnost, s katero želi Bog biti blizu vsaki vasi, vsaki družini, tebi, meni, vsem,« je dejal papež.

Marija nas vodi do vrat, da bi se vrnili domov
Spregovoril je o Devici Mariji, ki se v Trujillu časti kot Vrata nebeška oz. Inmaculada Virgen de la Puerta de Otuzco. Marija je Vrata, je Mati usmiljenja in upanja. V preteklih stoletjih je izkazovala ljubezen do otrok te dežele, ko jih je nameščena nad vrata branila pred nevarnostmi ter tako prebudila ljubezen v vseh Perujcih, vse do današnjih dni. »Marija nas še naprej brani in nam kaže vrata, ki nam odpirajo pot v pristno življenje, v življenje, ki ne strohni,« je dejal papež. »Ona je tista, ki zna spremljati enega po enega od svojih otrok, da bi se vrnili domov. Spremlja nas in nas vodi vse do vrat, ki dajejo življenje, kajti Jezus želi, da nihče ne ostane zunaj, na dežju. Tako spremlja hrepenenje mnogih, da bi se vrnili v hišo Očeta, ki čaka na njihovo vrnitev, mnogih, ki velikokrat ne vedo, kako se vrniti.« Klicati je treba Marijo, ki nam kaže pot domov, vodi nas k Jezusu, ki je Vrata usmiljenja.

Da bi Peru širil Božje usmiljenje
Frančišek je spomnil na leto usmiljenja, ki ga je Cerkev obhajala leta 2015. Takrat so vsi verniki bili povabljeni, da prestopijo vrata usmiljenja in tako doživijo ljubezen Boga, ki tolaži, odpušča in daje upanje. Sveti oče je ponovil besede iz bule: »Kako si želim, da bi bila prihodnja leta prepletena z milostjo, da bi stopali vsakemu človeku naproti z Božjo dobroto in nežnostjo!« In dodal: »Kako si želim, da bi ta dežela, ki gosti Mater usmiljenja in upanja, lahko vsepovsod širila in posredovala  Božjo dobroto in nežnost. Kajti, dragi bratje in sestre, ni boljšega zdravila za oskrbo mnogih ran, kot je srce, zmožno usmiljenja, srce, zmožno sočutja pred bolečino in nesrečo, pred napako, ter volja, da pomagamo vstati mnogim, ki pogosto ne vedo, kako naj to storijo.« Sočutje je aktivno, kajti naučili smo se, da se Bog sklanja k nam, da bi ga tudi mi lahko posnemali in se sklonili k bratom. Skloniti se še posebej k tistim, ki trpijo. Kakor Marija biti pozorni na tiste, ki nimajo vina veselja, kakor se je to zgodilo na svatbi v Kani.

Le kaj bi bil Peru brez mater in babic?
Sveti oče je ob koncu še želel spregovoriti o vseh materah in babicah perujskega naroda: »So resnična gibalna sila življenja in družin v Peruju. Le kaj bi bil Peru brez mater in babic? Kaj bi bilo naše življenje brez njih? Ljubezen do Marije nam mora pomagati, da bomo oblikovali drže priznanja in hvaležnosti do ženske, do naših mater in babic, ki so branik v življenju naših mest. Skoraj vedno tihe, nadaljujejo življenje. Tišina je moč upanja. Hvala za vaše pričevanje!«

Boriti se proti nasilju nad ženskami
Priznati in zahvaljevati se, je dejal papež in vse povabil k boju proti nasilju nad ženskami. »Veliko je nasilnih situacij, ki se ohranjajo v tišini znotraj zidov. Vabim vas, da se borite proti temu nasilju, in prosim, da se spodbujata zakonodaja in kultura zavračanja vsake oblike nasilja.« Sklenil je z besedami, da nam Devica Marija kaže pot in najboljši način zaščite pred zlom brezbrižnosti in neobčutljivosti: »Vodi nas k svojemu Sinu in nas tako vabi, naj spodbujamo in izžarevamo kulturo usmiljenja, ki je osnovana na ponovnem odkritju srečanja z drugimi; kulturo, kjer nihče ne gleda na drugega z brezbrižnostjo in ne odvrne pogleda, ko vidi trpljenje bratov in sester.«