2018-01-24 11:44:00

Papež Frančišek katehezo posvetil potovanju v Čile in Peru


VATIKAN (sreda, 24. januar 2018, RV) – Kateheza med splošno avdienco, ki je danes potekala na Trgu sv. Petra, je bila posvečena apostolskemu potovanju v Čile in Peru. Papež Frančišek je spomnil na osrednje dogodke in izrazil hvaležnost Gospodu, da se je med potovanjem vse dobro odvijalo. »Lahko sem srečal Božje ljudstvo na poti v tema deželama in državi opogumil k družbenemu razvoju. Še enkrat se zahvaljujem civilnim oblastem in bratom škofom, ki so me sprejeli z veliko pozornostjo in velikodušnostjo, ter tudi vsem sodelavcem in prostovoljcem.«

Čile: Svoj mir vam dajem
Papež je dejal, da so pred njegovim prihodom v Čile potekali različni protesti. Zato je geslo njegovega obiska Svoj mir vam dajem bilo še toliko bolj aktualno. »So Jezusove besede, namenjene učencem, ki jih ponavljamo med vsako mašo: dar miru, ki ga samo umrli in vstali Jezus lahko podeli tistemu, ki vanj zaupa.«

Med srečanjem s političnimi in civilnimi oblastmi Čila je papež Frančišek spodbudil čilsko demokracijo, naj je prostor solidarnega srečanja in zmožna vključiti različnosti. »V ta namen sem kot metodo predlagal pot poslušanja, predvsem poslušanja revnih, mladih in ostarelih, imigrantov in tudi poslušanja zemlje,« je dejal.

Med prvo sveto mašo, ki je bila darovana za mir in pravičnost, so odmevali blagri, predvsem »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci« (Mt 5,9). To je blagor, o katerem je treba pričevati s stilom bližine in podelitve z drugim, s čimer se krepi tkivo cerkvene skupnosti in celotne družbe.

Pri tem »stilu bližine« so bolj pomembna dejanja kot besede. Pomembno dejanje, ki ga je papež storil, je bil obisk ženskega zapora v Santiagu: »Obrazi tistih žensk, med njimi veliko mladih mater s svojimi otroki v naročju, so kljub vsemu izražali veliko upanja. Spodbudil sem jih, naj od sebe in ustanov zahtevajo resno pot priprave na ponovno družbeno vključitev, kakor obzorje, ki daje smisel vsakodnevnemu prestajanju kazni.«

Srečanji z duhovniki in posvečenimi ter s škofi Čila sta po papeževih besedah bili zelo močni in še toliko bolj rodovitni zaradi podeljenega trpljenja ob nekaterih ranah, ki mučijo Cerkev v Čilu. »Posebej sem potrdil svoje brate v zavračanju vsakega popuščanja v zvezi s spolnimi zlorabami nad mladoletniki, istočasno pa tudi v zaupanju v Boga, ki preko te težke preizkušnje očiščuje in prenavlja svoje služabnike,« je zatrdil sveti oče.

Drugi dve maši v Čilu sta bili darovani v kraju Temuco na severu in v mestu Iquique na jugu države. Maša na severu, ki je potekala na ozemlju Araucania, kjer prebiva indijansko ljudstvo Mapuče, je tragedije in napore tega ljudstva spremenila v veselje. Papež je pozval k miru, ki naj bo harmonija različnosti, in k zavrnitvi vsakega nasilja. Maša na jugu Čila pa je bila hvalnica srečanju med ljudstvi, kar se na edinstven način izraža v ljudskih pobožnostih.

Srečanji z mladimi in s katoliško univerzo sta odgovorili na ključen izziv, da je namreč mladim generacijam treba ponuditi velik življenjski smisel. »Mladim sem pustil programske besede sv. Alberta Hurtada: Kaj bi Jezus storil na mojem mestu? In na univerzi sem predlagal celostni model formacije, ki katoliško identiteto spreminja v zmožnost sodelovanja pri izgradnji združene in pluralne družbe, kjer se konfliktov ne prikriva, ampak se jih rešuje v dialogu,« je dejal papež.

Peru: Združeni za upanje
Zatem je spregovoril še o Peruju, kjer je geslo obiska bilo Združeni za upanje. »Ne združeni v neki sterilni uniformnosti, ampak v vsem bogastvu razlik, ki jih podedujemo od zgodovine in kulture,« je pojasnil. O tem je na simboličen način pričevalo srečanje z ljudstvi perujske Amazonije, ki je bilo tudi začetek poti proti Panamazonski sinodi, sklicani za oktober 2019. Pričevali pa so tudi trenutki, ki jih je papež preživel s prebivalci Puerta Maldonada in z otroki v Domu Malega princa. »Skupaj smo rekli 'ne' ekonomski in ideološki kolonizaciji.«

V govoru perujskim političnim in civilnim oblastem je papež Frančišek izrazil spoštovanje do okoljske, kulturne in duhovne dediščine te države. V središče je postavil dve stvarnosti, ki jo najbolj ogrožata: ekološko-socialno propadanje in korupcija. Poudaril je tudi, da ni nihče izvzet iz odgovornosti pred tema dvema nadlogama in da se jima morajo zoperstavljati vsi.

Prvo mašo v Peruju je sveti oče daroval na obali oceana, blizu mesta Trujillo, kjer je lani silovit vihar Niño costiero močno prizadel prebivalstvo. Spodbudil jih je, naj se odzovejo na viharje, kot so kriminal, pomanjkanje izobrazbe, negotovo delo in bivališče.

V Trujillu se je papež srečal tudi z duhovniki in posvečenimi ter z njimi delil veselje poklicanosti in poslanstva ter odgovornosti za občestvo v Cerkvi. »Spodbudil sem jih,« je dejal, »naj so bogati v spominu in zvesti svojim koreninam. In med temi koreninami je tudi ljudska pobožnost do Device Marije.« V Trujillu je potekala še marijanska pobožnost, med katero je papež okronal Devico nebeških vrat in jo razglasil za Mater usmiljenja in upanja.

Zadnji dan apostolskega potovanja se je odvijal v Limi in imel velik duhovni in cerkveni poudarek. V pomembnem perujskem svetišču, kjer se časti podobo Križanega, imenovanega Gospod čudežev, se je papež srečal z okoli petsto redovnicami v klavzuri in kontemplativnega življenja, ki so »resnična pljuča vere in molitve za Cerkev in vso družbo«.

V limski katedrali je molil pred relikvijami perujskih svetnikov. Sledilo je srečanje s perujskimi škofi, ki jim je ponudil zgled sv. Toribia iz Mogroveje. Tudi mlade Perujce je papež Frančišek usmeril k svetnikom kot »moškim in ženskam, ki niso izgubljali časa, da bi zamaskirali svojo podobo, ampak so sledili Kristusu, ki je nanje gledal z upanjem«.

Kot vedno, Jezusova beseda daje polni smisel vsemu. In tako je tudi evangelij med zadnjim evharističnim obhajanjem povzel sporočilo Boga njegovemu ljudstvu v Čilu in Peruju: Spreobrnite se in verujte v evangelij. Kakor da bi Gospod rekel: Tako boste prejeli mir, ki vam ga jaz dajem, in boste združeni v upanju, je sklenil katehezo papež Frančišek in pozval k molitvi za Čile in Peru.

 

 








All the contents on this site are copyrighted ©.