VATIKAN (petek, 26. januar 2018, RV) – Papež Frančišek bo v nedeljo, 28. januarja, ob 9. uri dopoldan, v baziliki sv. Marije Velike prvič daroval sveto mašo ob prazniku prenosa ikone Salus Populi Romani (Rešiteljice rimskega ljudstva). Letošnja slovesnost bo zaznamovana s ponovno izpostavitvijo Marijine podobe, ki so jo pretekle mesece restavrirali strokovnjaki laboratorijev Vatikanskih muzejev.
Papež Frančišek bo v nedeljo že šestdesetič poromal k Mariji
Gre za eno najbolj znanih in čaščenih Marijinih ikon, posebno med Rimljani, ki se
k njej z zaupanjem zatekajo zlasti v izredno težkih trenutkih. Tudi papež Frančišek
se večkrat ustavi v molitvi pred milostno podobo: prvič je to storil že takoj po izvolitvi
za Petrovega naslednika, sicer pa Marijo počasti tudi ob začetku in koncu vsakega
mednarodnega apostolskega potovanja. V nedeljo se bo k njej odpravil že šestdesetič.
Priprošnjica v nevarnostih in nesrečah
Praznik prenosa ikone Salus Populi Romani se obhaja vsako leto zadnjo nedeljo
v januarju in sicer kot zahvala za večstoletno prisotnost svete podobe v tej baziliki,
posvečeni Mariji. Spominja na slovesnost leta 1613, med katero so na željo papeža
Pavla V. sprejeli ikono v pavlinski kapeli bazilike sv. Marije Velike, ki so jo zgradili
prav v ta namen. Prvotno se je ikona namreč nahajala nad vrati krstilnice bazilike,
v 12. stoletju pa so jo prestavili v ladjo ter jo hranili v tabernaklju iz marmorja.
V Rim naj bi jo prinesla sv. Helena, mati cesarja Konstantina. Sprva so ikono imenovali
Kraljica nebeška, današnje ime, Rešiteljica rimskega ljudstva, pa
izhaja iz tradicije, ko so jo verniki nosili po rimskih ulicah v procesiji v prošnji,
da bi odvrnila od njih nevarnosti in nesreče oz. da bi se le-te končale, kot je bilo
v primerih kuge.
Čudežno prenehanje kuge
V času pontifikata Gregorja Velikega se je zgodil eden največjih čudežev: ko je leta
590 Rim prizadela huda kuga, je papež naročil, naj ikono nesejo v procesiji po ulicah
in epidemija se je ustavila. Enako se je zgodilo v 16. stoletju, ko so podobo na željo
papeža Pija V. prinesli vse do bazilike sv. Petra. Pobožnost papežev do Rešiteljice
rimskega ljudstva je bila izražena tudi preko simboličnega dejanja kronanja Marijine
podobe. Prvi papež, ki je pričel s to tradicijo, je bil Klemen VIII. in sicer ob koncu
16. stoletja (1592-1605). O čaščenju in veliki ljubezni do ikone priča tudi dejstvo,
da so prvi jezuiti misijonarji v dežele, kamor so odhajali, nesli tudi kopijo te podobe.
Salus populi Romani tudi na Svetovnem dnevu mladih
Od Svetovnega dneva mladih, ki so ga leta 2003 obhajali po škofijah, Salus populi
Romani roma skupaj s križem SDM, ki ga je papež Janez Pavel II. izročil mladim
leta 1986. Ikono so prinesli tudi na prizorišče Svetovnega dneva mladih v Kölnu s
papežem Benediktom leta 2005 in sicer kot znamenje Marijine materinske prisotnosti
med mladimi.
Podobo naj bi ustvaril evangelist Luka
Eno izmed izročil pravi, da je podobo ustvaril evangelist Luka in sicer naj bi kopiral
podobo, ki se je nahajala v mestu Lida, v Palestini. Ko sta Peter in Janez spreobrnila
veliko množico v Lidi, so tam postavili cerkev, ki je bila posvečena Božji Materi.
Apostola sta na enem izmed stebrov našli njeno čudežno podobo, ki je ni ustvarila
človeška roka. Kasneje naj bi Marija tudi sama obiskala to cerkev, blagoslovila podobo
ter ji podelila milost izvrševanja čudežev.
Podoba na leseni plošči, ki jo je izdelal Jezus?
Drugo izročilo pa pripoveduje, da je Marija, ko se je po Jezusovi smrti preselila
v hišo sv. Janeza, s seboj vzela vse svoje osebne stvari, med katerimi je bila tudi
lesena plošča, ki naj bi jo izdelal sam Jezus v Jožefovi mizarski delavnici. Ta plošča
je prešla v last nekaterih pobožnih devic v Jeruzalemu, ki so prepričale sv. Luka,
naj nanjo naslika podobo Božje Matere. Prav ta naj bi ostala v Jeruzalemu vse dokler
je ni odkrila sv. Helena v 4. stoletju.
All the contents on this site are copyrighted ©. |