RIM (nedelja, 28. januar 2018, RV) – Papež Frančišek je danes
dopoldan že šestdesetič počastil ikono Salus Populi Romani (Rešiteljica rimskega
ljudstva) v baziliki sv. Marije Velike. Tokrat je prvič daroval sveto mašo ob prazniku
prenosa ikone, ki se obhaja zadnjo nedeljo v januarju.
V tej materini hiši najdemo svoj dom
»Tukaj smo, kakor Božje ljudstvo na poti, da bi se zaustavili v Materinem svetišču.
Prisotnost Matere naredi to svetišče za domačo hišo za nas otroke. Skupaj z generacijami
in generacijami Rimljanov prepoznavamo v tej materni hiši svoj dom, dom, kjer najdemo
okrepčilo, tolažbo, varstvo, pribežališče. Krščansko ljudstvo je od vsega začetka
razumelo, da se je potrebno v težavah in preizkušnjah zateči k Materi, kakor nakazuje
najstarejši marijanski odpev: "Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Mati: ne
zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva
in blagoslovljena Devica."«
Pribežimo pod Njen plašč
»Pribežimo. Naši očetje v veri so učili, da se je potrebno v viharnih časih
zbrati pod plaščem svete Božje Matere. Nekdaj so preganjani in pomoči potrebni iskali
zavetje pri visokih ženah iz plemiških družin: s tem, ko se je njihov plašč, ki je
veljal za nedotakljivega, razprostrl v znamenje gostoljubnosti, je bilo varstvo. Tako
je za nas glede Marije, najvišje žene človeškega rodu Njen plašč je vedno odprt, da
nas sprejme in zbere. Na to nas dobro spominja krščanski vzhod, kjer mnogi praznujejo
Varstvo Božje Matere, ki je na eni izmed lepih ikon upodobljena tako, da s svojim
plaščem nudi zatočišče svojim otrokom ter pokriva ves svet. Tudi starodavni menihi
so v preizkušnjah priporočali zatekanje pod plašč svete Božje Matere: klicati jo z
besedami "sveta Božja Mati" je bilo že zagotovilo za varstvo in pomoč.«
»Ta modrost, ki prihaja od daleč, nam pomaga: Mati ohranja vero, varuje odnose, rešuje v nadlogah in brani pred hudim. Kjer je Marija doma, hudič ne vstopi; kjer je Mati, nemir ne prevlada, strah ne zmaga. Kdo izmed nas ne potrebuje tega, kdo izmed nas ni včasih vznemirjen ali zaskrbljen? Kolikokrat je srce morje v viharju, kjer se valovi težav kopičijo in vetrovi zaskrbljenosti ne prenehajo pihati! Marija je varna barka sredi nevihte. Ne bodo ideje ali tehnologija tiste, ki nam bodo dale tolažbo in upanje, ampak Materino obličje, njene roke, ki božajo življenje, njen plašč, ki nas varuje. Naučimo se najti zatočišče tako, da gremo vsak dan k Materi.«
Ne zavrzi naših prošenj
»Ne zavrzi naših prošenj. Ko jo prosimo, Marija, prosi za nas. V grščini
obstaja lep izraz, ki pravi tole: Grigorusa, "tista, ki takoj posreduje";
ne odlaša, kakor smo slišali v evangeliju, v katerem Jezusu takoj prinese konkretno
potrebo tistih ljudi: "Vina nimajo." (Jn 2,3) Tako stori vsakič, če jo kličemo: ko
nimamo upanja, ko nam primanjkuje veselja, ko se izčrpajo moči, ko se zatemni zvezda
življenja, Mati posreduje. Pozorna je na napore, pozorna na razburkanosti, blizu srcu.
In nikoli, nikoli ne prezira naših molitev; ne dopusti, da bi šla katerakoli mimo.
Je Mati, nikoli se nas ne sramuje, nasprotno, samo čaka, da bi lahko pomagala svojim
otrokom.«
»Neki dogodek nam lahko pomaga razumeti. Poleg postelje v bolnišnici je mama bedela pri svojem sinu, ki je imel bolečine po nesreči. Tista mama je bila vedno tam, noč in dan. Nekoč se je potožila duhovniku: "Gospod nam, materam, ni dovolil ene stvari." "Česa?", jo je vprašal duhovnik. "Vzeti bolečine otrok," je odgovorila žena. To je srce matere: ne sramuje se ran, slabosti otrok, ampak jih želi s seboj. In Božja ter naša Mati zna vzeti s seboj, tolažiti in pozdraviti.«
Reši nas vseh nevarnosti
»Reši nas vseh nevarnosti. Gospod sam ve, da potrebujemo pribežališče in
varstvo sredi tolikoh nevarnosti. Zato je v najvišjem trenutku, na križu, rekel ljubljenemu
učencu, vsakemu učencu: "Glej, tvoja mati!" (Jn 19,27) Mati ni nekaj, kar bi bilo
na izbiro, je Kristusova oporoka. In mi jo potrebujemo kakor popotnik, ki potrebuje
okrepčilo, kakor otrok potrebuje, da ga nosijo v naročju. Za vero je zelo nevarno
živeti brez Matere, brez varstva, dopustiti, da nas življenje nosi kakor listje v
vetru. Gospod ve in nam polaga na srce, naj sprejmemo Mater. Ne gre za duhovni bonton,
ampak za življenjsko potrebo. Ljubiti jo ni poezija, ampak pomeni znati živeti. Brez
Matere namreč ne moremo biti otroci. In mi smo najprej otroci, ljubljeni otroci, ki
imajo Boga za Očeta in Marijo za Mater.«
Tudi mi iz te materine hiše, povabimo Marijo v svoj dom
»Drugi vatikanski koncil uči, da je Marija "znamenje trdnega upanja in tolažbe potujočemu
Božjemu ljudstvu" (Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu, VIII,
5). Je znamenje, je znamenje, ki ga je Bog postavil za nas. Če mu ne sledimo, zaidemo
s poti. Obstaja namreč signalizacija duhovnega življenja, ki jo je potrebno upoštevati.
Ta nam, ki "še potujemo in smo v nevarnostih in stiskah" (prav tam, 62),
kaže na Mater, ki je že dosegla cilj. Kdo nas lahko bolje od nje spremlja na poti?
Kaj čakamo? Kakor učenec, ki je pod križem k sebi sprejel Mater, (Jn 19,27), tudi
mi, iz te materine hiše, povabimo Marijo v svoj dom. Ne moremo biti nevtralni ali
oddaljeni od Matere, sicer izgubimo svojo identiteto otrok in ljudstva ter živimo
krščanstvo, ki je sestavljeno iz idej in programov, brez izročanja, brez nežnosti,
brez srca. Vendar pa brez srca ni ljubezni in vera lahko postane lepa pravljica prejšnjih
časov. Mati pa pazi na otroke in jih pripravlja. Ljubi jih ter varuje, da bi ljubili
in varovali svet. Naj Mati postane gostja našega vsakdana, nenehna prisotnost v našem
domu, naše varno zatočišče. Izročimo ji vsak dan. Kličimo jo v vsakem viharju. In
ne pozabimo se vrniti k njej ter se ji zahvaliti.«
Pozdravimo jo: Sveta Božja Mati!
»Sedaj, ko jo gledamo takšno, saj je pravkar prišla iz bolnišnice, jo glejmo z vso
nežnostjo ter jo pozdravimo, kot so jo pozdravili kristjani v Efezu. Vsi skupaj, trikrat:
'Sveta Božja Mati!'« »Sveta Božja Mati! Sveta Božja Mati! Sveta Božja Mati!«
All the contents on this site are copyrighted ©. |