Papež: Spomin je ključ za prihodnost. Skupaj se boriti proti brezbrižnosti

VATIKAN (ponedeljek, 29. januar 2018, RV) – Papež Frančišek se je srečal z udeleženci mednarodne konference o odgovornosti držav, ustanov in posameznikov v boju proti antisemitizmu in zločinom, storjenih iz antisemitskega sovraštva. Biti odgovorni pomeni biti sposobni odgovoriti, je dejal v govoru. »Ne gre samo za vprašanje analiziranja vzrokov nasilja in zavračanja pokvarjenih logik, ampak da smo pripravljeni in aktivni pri odzivanju nanje. Največji sovražnik, proti kateremu se je treba boriti, ni samo sovraštvo v vseh njegovih oblikah, ampak brezbrižnost. Kajti brezbrižnost je tista, ki paralizira in preprečuje, da bi storili, kar je prav, tudi kadar vemo, kaj je prav.«

Brezbrižnost je virus, ki se nevarno širi v našem času, ko smo vedno bolj povezani z drugimi, a vedno manj pozorni do drugih. Pa vendar bi nam globaliziran kontekst moral pomagati razumeti, da nihče med nami ni nek otok in da nihče ne bo imel mirne prihodnosti brez primerne prihodnosti za vse. Kot je dejal Frančišek, nam tudi 1. Mojzesova knjiga pomaga razumeti, da je brezbrižnost »zahrbtno zlo, ki vedno čepi pred človekovimi vrati« (prim. 1 Mz 4,7). Je predmet razprave med stvaritvijo in Stvarnikom od začetka zgodovine, od takrat dalje, ko je Kajnu zastavil vprašanje: »Kje je tvoj brat?« A Kajn, ki je pravkar ubil brata, ne odgovori na vprašanje, ampak razglasi svojo avtonomijo: »Sem mar jaz varuh svojega brata?« Ni mu mar za brata. In ravno tu je po papeževih besedah »pokvarjena korenina, korenina smrti, ki povzroča obup in tišino«.

Papež je dejal, da je zdravilo za »virus brezbrižnosti« spominjanje. V 5. Mojzesovi knjigi vidimo, da po dolgem potovanju skozi puščavo Mojzes izbranemu ljudstvu nameni temeljni napotek: »Spominjaj se vse svoje poti« (5 Mz 8,2). Predlagal mu je, naj pogleda nazaj, se ozre na opravljene korake. Mojzes ne pravi samo »pomisli na pot«, ampak »spominjaj se« oziroma oživljaj preteklost, ne pusti je umreti. »Spominjaj se«, kar pomeni »s srcem se vrni nazaj«, ne samo z mislimi, ampak iz globine svoje duše, z vsem kar si. In ne spominjaj se samo tistega, kar ti je všeč, ampak »vse poti«. Papež je izpostavil, da se ravno s spominom, ko se skupaj povežemo v spominjanje, lahko preseže mnoge sramotne oblike brezbrižnosti do drugega. »Spomin je ključ za vstop v prihodnost in naša odgovornost je, da ga dostojno izročimo mladim generacijam,« je poudaril.

Omenil je dokument komisije za verske odnose z judovstvom, ki je bil izdan pred dvajsetimi leti. Naslov se glasi Spominjamo se. Premislek o holokavstu. Besedilo govori o spominu, ki smo ga kristjani poklicani varovati skupaj s svojimi starejšimi brati judi. »Ne gre samo za vprašanje vračanja v preteklost,« piše v dokumentu. »Skupna prihodnost judov in kristjanov zahteva, ki da se spominjamo, kajti ni prihodnosti brez spomina. Sama zgodovina je prihodnji spomin.«

Papež Frančišek je dejal, da za izgradnjo naše zgodovine potrebujemo »skupen spomin, živ in zaupen, ne ostaja ujet v zamero, ampak se kljub noči bolečine odpira za upanje v novo zoro«. »Cerkev želi stegniti roko. Želi se spominjati in skupaj hoditi,« je zatrdil sveti oče. Ob koncu govora je še spodbudil k medsebojni pomoči pri ustvarjanju »kulture odgovornosti, spomina in bližine« ter pri vzpostavljanju »zavezništva proti vsaki brezbrižnosti«. Pri tem so zagotovo lahko v veliko pomoč informacije, a po Frančiškovem prepričanju je še bolj pomembna formacija: »Nujno je vzgajati mlade generacije, da se bodo aktivno vključevale v boj proti sovraštvom in diskriminacijam, a tudi v preseganje nasprotij preteklosti, in da se ne bodo nikoli utrudile iskati drugega. Da bi pripravili zares človeško prihodnost ni dovolj zavračati zla, ampak je treba skupaj graditi dobro.«