2018-01-30 12:19:00

Papež med jutranjo homilijo o nežnosti in bližini pastirja


VATIKAN (torek, 30. januar 2018, RV) – Papež je med jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte, govoril o pastirjih. Kot je dejal, drže pravega pastirja so iste drže, s katerimi je Jezus spremljal svoje ljudstvo: bližina in konkretna nežnost, ne pa togost in obsojanje. Izhodišče homilije je bil današnji odlomek iz Markovega evangelija, ki pripoveduje o dveh primerih ozdravitve. O njiju je bolje kontemplirati kot pa ju premišljevati, je dejal papež, saj razkrivata, kako je potekal dan v Jezusovem življenju, kar mora biti tudi vzor za pastirje, škofe ali duhovnike.

Jezus se vrže med ljudi
Apostol Marko ponovno opisuje Jezusa, kako je obdan z veliko množico ljudi, ki je hodila za njim, ali na cesti ali na obrežju morja. In Jezus je zanje skrbel. Bog je tudi obljubil, da bo spremljal svoje ljudstvo tako, da bo sredi njega. Papež Frančišek je takole pojasnil: »Jezus ne odpre nekega urada za duhovno svetovanje z napisom 'Prerok sprejema v ponedeljek, sredo in petek od treh do šestih. Storitev je zelo draga. Ali pa: Če želite, pustite dar.'  Jezus ne dela tega. Prav tako ne odpre zdravniške ambulante z napisom ' Bolniki naj pridejo ta dan in ta dan in ta dan in bodo ozdravljeni.' Jezus se vrže med ljudi.«

To je lik pastirja, ki nam ga daje Jezus. Papež je spomnil na nekega svetega duhovnika, ki je na enak način spremljal svoje ljudi. In zato je tudi ob večerih bil utrujen, to je bila realna utrujenost nekoga, ki dela in je med ljudmi.

Maziljenost z oljem bližine in nežnosti
Današnji evangelij prav tako uči, da se je množica gnetla okoli Jezusa in se ga dotikala. Glagol »dotikati se« se na tej strani Markovega evangelija pojavi kar petkrat. Papež je pripomnil, da enako počnejo ljudje tudi med apostolskimi potovanji, da bi »prejeli milost«, in pastir to čuti. Jezus se nikoli ne umakne nazaj, ampak »plača«, tudi s »sramotenjem« in »zasmehovanjem«, ker dela dobro. To so »sledi Jezusovega načina delovanja« in torej »drže pravega pastirja«.

Kot je dejal sveti oče, »pastir je maziljen z oljem na dan svojega posvečenja, duhovniškega in škofovskega. A resnično olje, tisto notranje, je olje bližine in nežnosti. Pastirju, ki ne zna biti blizu, nekaj manjka: morda je gospodar njive, a ni pastir. Pastir, ki mu manjka nežnosti, bo togotnež, ki tepe ovce. Bližina in nežnost. Takšen je bil Jezus.«

Ljudstvo v pastirju čuti Božjo bližino in nežnost
Kakor Jezus, tudi pastir konča svoj dan z utrujenostjo. Utrujen je, ker je »delal dobro«. Če bo takšna njegova drža, bo ljudstvo čutilo živo Božjo navzočnost. Papež Frančišek je ob koncu homilije takole dejal: »Danes lahko med mašo molimo za naše pastirje, da bi jim Gospod dal milost hoditi z ljudstvom, biti navzoči za ljudstvo z veliko nežnosti, z veliko bližine. Ko ljudstvo najde svojega pastirja, čuti nekaj posebnega, kar se čuti samo v Božji navzočnosti. Evangeljski odlomek se takole zaključi: 'Zelo so se začudili.' Začudenje, da čutijo Božjo bližino in nežnost v pastirju.«








All the contents on this site are copyrighted ©.