Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Kateheze

Papež o bogoslužnem branju Božje besede: Iz ušes v srce, iz srca v roke

"Božja beseda v nas naredi pot. Poslušamo jo z ušesi, nato gre v srce. Iz srca mora priti v roke, v dobra dela." - ANSA

31/01/2018 11:37

VATIKAN (sreda, 31. januar 2018, RV) – Sveti oče je med današnjo splošno avdienco nadaljeval kateheze o evharistiji. Do sedaj je govoril o uvodu v mašo, danes pa je začel razlagati besedno bogoslužje. V ospredje je postavil branje in poslušanje Božje besede, kar je pogovor med Bogom in njegovim ljudstvom. Poudaril je, da Božja beseda začne svojo pot v ušesih, jo nadaljuje v srcu, iz srca pa mora preiti v naše roke.

Po Božji besedi govori sam Bog
Besedno bogoslužje je bistveni del maše, saj se verniki zberejo ravno zato, da bi slišali, kaj je Bog storil in še namerava storiti za nas. To je izkušnja, ki se zgodi 'neposredno'. »Kadar se v Cerkvi bere Sveto pismo, Bog sam govori svojemu ljudstvu in Kristus, ki je navzoč v svoji besedi, oznanja evangelij,« je dejal papež Frančišek. Ko se bere Božjo besedo, moramo poslušati in odpreti srce, kajti govori nam sam Bog, ne pa misliti na nekaj drugega.

Pri besednem bogoslužju namreč strani Svetega pisma nehajo biti samo neko besedilo in postanejo »živa beseda, ki jo izgovarja sam Bog«. Bog nam govori po tem, kar se bere, in se obrača na nas, ki poslušamo z vero. »Duh, ki je govoril po prerokih in je navdihnil svete pisce, stori, da Božja beseda v srcih zares naredi to, kar odmeva v naših ušesih. Bog govori in mi poslušamo, da bi potem lahko postavili v prakso, kar smo slišali,« je dejal. Za poslušanje Božje besede je treba imeti odprto srce, da bi besedo sprejeli v srcu. Poslušanje je zelo pomembno, je poudaril papež. Včasih morda ne razumemo dobro, ker so berila nekoliko težja. A Bog nam prav tako govori, samo na drugačen način.

Gostija, ki hrani naše duhovno življenje
Po papeževih besedah je poslušanje Boga za nas potreba. Gre za življenjsko vprašanje, kakor nas spominja tista misel, da človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz Božjih ust (glej Mt 4,4). Božja beseda nam daje življenje. »V tem smislu govorimo o besednem bogoslužju kot o gostiji, ki jo Gospod pripravlja, da bi nahranil naše duhovno življenje. Bogoslužna gostija je obilna. Na veliko zajema iz zakladov Svetega pisma, tako iz Stare kot iz Nove zaveze.« Pomislimo na bogastvo svetopisemskih beril, ki jih v luči sinoptičnih evangelijev ponujajo trije nedeljski cikli, ki nas spremljajo skozi bogoslužno leto. Papež je na tem mestu želel izpostaviti pomen psalma, katerega namen je spodbuditi premišljevanje o tem, kar smo slišali v predhodnem berilu. Dobro je, če se psalm poje, vsaj odpev. Tudi dnevna berila dajejo veliko hrane krščanskemu življenju.

Spodbujanje cerkvenega občestva
Bogoslužno branje istih beril, s pesmimi, ki povzemajo Sveto pismo, »izraža in spodbuja cerkveno občestvo ter spremlja pot vseh in vsakega«, je izpostavil papež. Kot je pojasnil, tako lahko razumemo, zakaj so prepovedane subjektivne izbire kot izpuščanje beril ali njihovo nadomeščanje z nesvetopisemskimi besedili. Te namreč »osiromašijo in ovirajo dialog med Bogom in njegovim ljudstvom v molitvi«. Nasprotno pa poseben položaj ambona in uporaba lekcionarja, dobri bralci in psalmisti, ustvarjajo ozračje zbrane tišine.

Vemo, da je Gospodova beseda »nepogrešljiva pomoč, da se ne bi izgubili«. Kakor pravi psalmist: »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi« (Ps 119,105). Kako bi se lahko lotili našega zemeljskega romanja, z vsemi napori in preizkušnjami, ne da bi nas redno hranila in razsvetljevala Božja beseda, ki odmeva med bogoslužjem?

Iz ušes v srce, iz srca v roke
Seveda ni dovolj samo poslušati z ušesi, ne da bi pri tem sprejeli v srce seme Božje besede in mu omogočili, da obrodi sad. Papež je spomnil na priliko o sejalcu in različnih posledicah sejanja, glede na vrsto terena (glej Mr 4,14-20). Delovanje Duha, ki odgovoru daje učinkovitost, potrebuje srca, ki se pustijo obdelovati in gojiti, da bi to, kar slišimo pri maši, prešlo v vsakdanje življenje. Kakor pravi apostol Jakob: »Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo« (Jak 1,22). »Božja beseda v nas naredi pot. Poslušamo jo z ušesi, nato gre v srce. Ne ostane v ušesih, priti mora v srce in iz srca priti v roke, v dobra dela. To je pot, ki jo naredi Božja beseda: iz ušes v srce in v roke,« je sklenil katehezo papež Frančišek.

31/01/2018 11:37