Duhovne misli cerkvenih očetov in Benedikta XVI. za 5. nedeljo med letom

Job 7,1-4.6-7
Mar ni človek najemnik na zemlji
in niso njegovi dnevi dninarjevi dnevi?
Kakor suženj hrepeni po senci,
kakor dninar čaka na plačilo,
tako so mi odmerjeni meseci, polni gorja,
dodeljene so mi noči, polne trpljenja.
Kadar grem spat, mislim, kdaj bom vstal,
kadar vzamem za mero večer,
naveličan prehitevam čas do mraka.
Moji dnevi so hitrejši kakor tkalski čolniček,
minevajo brez upanja.
Bog naj razloži in odneha
Spomni se, da je moje življenje le dih,
moje oko ne bo več videlo sreče.

1Kor 9,16-19.22-23
Če namreč oznanjam evangelij, to zame ni ponos. Naloženo mi je namreč kot nujnost: kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal! Če namreč to opravljam na lastno pobudo, mi pripada plačilo, če pa ne na lastno pobudo, mi je bilo zaupano oskrbništvo. Kaj je torej moje plačilo? Da pri oznanjevanju evangelija brez stroškov predajam evangelij in pri tem ne izrabim svoje pravice pri evangeliju.

Čeprav sem namreč od vseh osvobojen, sem postal služabnik vseh, da bi jih čim več pridobil. Slabotnim sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne. Vsem sem postal vse, da bi jih zagotovo vsaj nekaj rešil. Vse delam zaradi evangelija, da bi dobil svoj delež pri njem.

Mr 1,29-39
Ko so prišli iz shodnice, so z Jakobom in Janezom takoj šli v Simonovo in Andrejevo hišo. Simonova tašča pa je ležala, ker je bila vročična, in takoj so mu povedali o njej. Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdravil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov; ni pa pustil govoriti hudim duhovom, ker so ga poznali.

Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. Simon in tisti, ki so bili z njim, so mu sledili. Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.« In prihajal je v njihove shodnice po vsej Galileji, oznanjal in izganjal hude duhove.

Razlaga cerkvenih očetov
Sv. Hieronim pravi: »Verniki so v podobnem stanju kot Simonova tašča, prosijo, da bi Gospod stegnil roko in jih dvignil. Ker je bil Jezus med njimi, jih ozdravljal, se podarjal, bi bilo absurdno misliti, da bi kdo od teh hotel ostati v postelji.« Sv. Avguštin dodaja, da »od starodavnosti ni bilo slišati o nekom, ki bi ozdravil toliko bolezni, kolikor jih je Kristus.« Origen nadalje pravi: »Sveto pismo nenehno potrjuje, da je bil Jezus človek molitve.« Sv. Ciprijan pa zaključi, da je »sedaj Jezusovo poslanstvo zaupano Cerkvi.«

Misli Benedikta XVI.
Evangelij današnje nedelje nam predstavi Jezusa, ki ozdravlja bolnike. Najprej taščo Simona Petra, ki je bila v postelji, ker je bila vročična, tako, da jo je prijel za roko, jo ozdravil in dvignil. Zatem pa je v Kafarnaumu preizkušane tako telesno, umsko kot duhovno 'mnoge ozdravil...ter izgnal veliko hudih duhov (Mr 1,34). Vsi štirje evangelisti so soglasni, da je osvoboditev od bolezni in slabosti vseh vrst skupaj s poučevanjem, Jezusova osnovna dejavnost med njegovim javnim življenjem. Bolezni so namreč znamenje delovanja Zla v svetu in v človeku, medtem ko ozdravljanja dokazujejo, da se je Božje kraljestvo, Bog sam, približal. Jezus Kristus je namreč prišel, da bi v sami korenini premagal Zlo. Ozdravljanja že v naprej kažejo na njegovo zmago, ki jo je dosegel s smrtjo in vstajenjem.