Papež med jutranjo homilijo o čaščenju v tišini

VATIKAN (ponedeljek, 5. februar 2018, RV) – Papež je med jutranjo homilijo spodbudil, naj hodimo po vzpenjajoči se poti molitve čaščenja in se v srcu spominjamo izbranosti in zaveze. Med mašo, ki jo je Frančišek daroval v kapeli Doma sv. Marte, se je bral odlomek iz 1. knjige kraljev (1 Kr 8,1-7.9-13). Kralj Salomon skliče ljudstvo, da bi se vzpelo proti templju in preneslo skrinjo Gospodove zaveze.

Samo dve kamniti plošči
Hoja navkreber je drugačna od hoje po ravnini in ni vedno lahka, je dejal sveti oče. Ljudstvo je hodilo navkreber, da bi preneslo skrinjo zaveze, svojo zgodovino, spomin na zavezo. Neslo je dve kamniti plošči, goli, kakor ju je dal Bog in ne kakor so ju poučevali pismouki, ki so ju 'barokizirali', ju okrasili z mnogimi predpisi. »Gola zaveza: jaz te ljubim, ti me ljubiš.« To je prva zapoved, ljubezen do Boga. In druga, ljubezen do bližnjega. V skrinji namreč ni bilo ničesar drugega kot zgolj dve kamniti plošči.

Ali ljudi učite častiti v tišini?
Ko so prinesli skrinjo v svetišče in so duhovniki prišli ven iz njega, ga je napolnil oblak, Gospodovo veličastvo. Takrat je ljudstvo začelo častiti. Od žrtvovanja, ki so ga opravljali po poti, do tišine, čaščenja v ponižanosti. Papež Frančišek je pripomnil, da se danes ljudi ne uči čaščenja. »Učimo jih moliti, peti, slaviti Boga. A častiti … Molitev čaščenja, ki nas poniža, ne da bi nas ponižala. V ponižanosti čaščenja nam dá plemenitost in veličino.« Papež se je obrnil na duhovnike: »Ali ljudstvo učite častiti v tišini?«

Poslušaj in odpuščaj
Pozval je, naj se že sedaj učimo, kar bomo počeli v nebesih: molitev čaščenja. »A tja lahko prispemo samo s spominom, da smo bili izbrani, da imamo v srcu obljubo, ki nas spodbuja k hoji, z zavezo v roki in srcu. In vedno na poti: težki poti, vzpenjajoči se poti, a na poti proti čaščenju.« Pred Božjo slavo besede izginejo, ne vemo, kaj bi rekli. Kot bomo slišali med jutrišnjim bogoslužjem, bo Salomon rekel samo dve besedi: poslušaj in odpuščaj. Papež Frančišek je povabil, naj častimo v tišini z vso svojo zgodovino in prosimo: »Poslušaj in odpuščaj.« »Dobro nam bo delo, da namenimo nekaj časa molitvi in se spomnimo svoje poti, se spomnimo prejetih milosti, se spomnimo izbranosti, obljube, zaveze in poskušamo iti više, proti čaščenju; in med čaščenjem z veliko ponižnostjo recimo samo to kratko molitev: Poslušaj in odpuščaj,« je sklenil.