Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Duhovne misli \ Misli Benedikta XVI.

Duhovne misli Benedikta XVI. za 6. nedeljo med letom

S tem, ko se je Jezus z roko dotaknil gobavca, je porušil vsako pregrado med Bogom in človeško nečistostjo, med svetim in njegovim nasprotjem. - RV

10/02/2018 09:00

Prejšnjo nedeljo smo videli, kako je Jezus med svojim javnim življenjem ozdravil veliko bolnikov ter tako razodel hotenje Boga, da človek živi, živi v polnosti. Evangelij današnje nedelje (Mr 1,40-45) pa nam predstavi Jezusa v stiku z boleznijo, ki so jo v tistem času imeli za najtežjo. Tako težko, da je zaradi nje oboleli postal 'nečist' ter tako izključen iz družbenega življenja. Govorimo o gobavosti. Posebna zakonodaja je duhovnikom pridržala nalogo, da nekoga razglasijo za gobavega in s tem nečistega. Prav tako pa je bil duhovnik tisti, ki je ugotavljal ozdravitev ter ozdravljenega ponovno vključil v normalno življenje.

Medtem ko je Jezus hodil ter pridigal po vaseh Galileje, mu je prišel naproti neki gobavec in mu rekel: 'Če hočeš, me moreš očistiti!' Jezus se ni umaknil pred stikom s tem človekom, temveč je gnan od notranje soudeleženosti pri tem njegovem stanju, stegnil roko, se ga dotaknil, presegel prepoved ter mu rekel: 'Hočem, bodi očiščen!' V tem dejanju ter v teh Kristusovih besedah je vsa zgodovina zveličanja, saj se je učlovečila volja Boga, da nas ozdravi in očisti zla, ki nas je popačilo ter uničilo naše medsebojne odnose. S tem, ko se je Jezus z roko dotaknil gobavca, je porušil vsako pregrado med Bogom in človeško nečistostjo, med svetim in njegovim nasprotjem. Seveda ne z namenom, da bi zanikal zlo in njegovo negativno moč, temveč da bi pokazal, da je Božja ljubezen močnejša od vsakega zla, tudi najbolj nalezljivega in groznega. Jezus si je naložil naše bolezni. Postal je 'gobav', da bi bili mi očiščeni.

Jezus je rekel gobavcu: »Bodi očiščen!« Po starodavni judovski postavi (prim. 3Mz 13-14) gobavost ni bila samo bolezen temveč najhujša oblika 'nečistosti'. Zaradi tega je bila duhovnikom dodeljena naloga ugotovitve in razglasitve bolnika za nečistega. Ta je bil s tem odstranjen iz skupnosti ter je moral bivati zunaj naselja vse do morebitne in zelo preverjene ozdravitve. Gobavost je tako pomenila neke vrste versko in družbeno smrt, zato so imeli ozdravitev tako rekoč za vstajenje. V gobavosti lahko v nekem smislu zaznamo simbol greha, ki pa je resnična nečistost srca, zmožna oddaljiti nas od Boga. Dejansko ne oddaljuje od Boga telesna gobavost, kot so to predvidevali starodavni predpisi, temveč pregreha, duhovno in moralno zlo. Zato psalmist najprej vzklikne: »Blagor tistemu, ki so mu pregrehe odpuščene, ki so mu grehi oproščeni«, in se za tem obrne na Boga: »Potem pa sem ti svoj greh dal spoznati, svoje krivde nisem prikrival. Dejal sem: 'Priznal bom svoje pregrehe Gospodu.' In ti si odpustil krivdo mojega greha.« (Ps 32(31) 1.5). Grehi, ki jih storimo, nas oddaljijo od Boga in če jih v ponižnem zaupanju v Božje usmiljenje ne izpovemo, lahko celo povzročijo smrt duše.

Ta čudež ozdravljenja ima še drug zelo močan simboličen pomen. Jezus je, kakor je prerokoval Izaija, Gospodov služabnik, ki je v »resnici nosil naše bolezni, si naložil naše bolečine« (Iz 53,4). Med svojim trpljenjem je postal kot gobavec. Zaradi naših grehov je postal nečist, ločen od Boga. Vse to pa je storil iz ljubezni do nas, da bi nam zadobil spravo, odpuščanje in zveličanje. V zakramentu spovedi nas križani in vstali Kristus po svojih služabnikih s svojim brezmejnim usmiljenjem očiščuje, vrne v občestvo z nebeškim Očetom in z brati ter nam podari svojo ljubezen, svoje veselje in mir.

Čudovit življenjski komentar k temu evangeliju je znana izkušnja sv. Frančiška Asiškega, ki jo je povzel na začetku svoje Oporoke: 'Gospod je naročil meni, bratu Frančišku, tako začeti s spokornostjo. Ko sem bil še v grehih, se mi je zdelo preveč grenko videti gobavce. Gospod sam me je peljal k njim ter se me po njih usmilil. Ko sem od njih odhajal, se je to, kar se mi je zdelo grenko, spremenilo v sladkost duše in telesa. Po tem, sem malo obstal in zapustil svet'. V teh gobavcih, ki jih je srečal Frančišek, ko je bil še 'v grehih', je bil Jezus navzoč. Ko se je Frančišek enemu od njih približal, premagal gnus in ga objel, ga je Jezus ozdravil njegove gobavosti, torej njegove ošabnosti ter ga spreobrnil za Božjo ljubezen. Poglejte kaj je Kristusova zmaga! Naše globoko ozdravljenje ter naše vstajenje v novo življenje!

Dragi bratje in sestre, prosimo Devico Marijo, ki jo je Bog obvaroval vsakega madeža greha, da nam pomaga izogniti se grehu in hkrati pomaga, da pogosto pristopimo zakramentu spovedi, zakramentu odpuščanja, v katerem danes vedno bolj odkrivamo vrednost in pomembnost za naše krščansko življenje.

10/02/2018 09:00