Kardinal Mario Zenari: »Ne pozabite Sirije!«

DAMASK (torek, 13. februar 2018, RV) – »Ne pozabite Sirije!« poziva apostolski nuncij v Damasku kardinal Mario Zenari. Zaskrbljenost zaradi molka, ki je legel na mednarodno poročanje o razmerah v Siriji, je po kardinalovih besedah velika. Država je namreč še vedno bojno polje, na nekaterih območjih stalno potekajo oboroženi spopadi, velik del prebivalstva pa je na robu svojih moči. Humanitarna pomoč prihaja na nekatera območja po kapljicah, vedno slabše so zdravstvene in prehrambne razmere.

Kardinal Zenari o razmerah v Siriji spregovori za Radio Vatikan Italija po telefonu. Pove, da je zadnje dni treba biti pazljiv, če hočeš zapustiti hišo. Predvsem v prvih popoldanskih urah se običajno začnejo obstreljevanja. To je ravno čas, ko otroci končajo šolo. Mnogo staršev jih zato raje zadrži doma. Nekatere krščanske šole so tudi že zaprle svoja vrata. »Nevarnost je prevelika. Ob nedavnem prazniku sv. Marona, 9. februarja, je na slovesnosti prišli zelo malo vernikov. Res obstaja veliko strahu,« zatrdi.

Pove, da kristjani živijo posebej težke trenutke. »A v Siriji je trpljenje vsesplošno. Žrtev je na sto tisoče. Vsi objokujejo svoje mrtve, videli so uničene svoje kraje čaščenja, doživeli so grozodejstva.« Kardinal Zenari pripomni, da pa ne gre samo za kristjane. Res je sicer, da se zaradi določenih prizadetih predelov, mnogi kristjani čutijo, kot da se meri ravno na njih. Če pogledamo situacijo in poskušamo pomisliti na prihodnost, je očitno, da so najbolj ogrožene manjšinske skupine. In med temi so tudi kristjani. Nekateri se namreč organizirajo in se branijo, kristjani pa so se odločili, da ne bodo posegali po orožju. »A trpljenje je splošno. Je trpljenje ljudi, vseh ljudi,« izpostavi kardinal.

O humanitarnih razmerah pove, da v vzhodnem predelu Damaska okoli 400.000 ljudi že štiri leta živi na obleganem območju. Zadnje dni živijo med bombami in obstreljevanjem. Humanitarna pomoč prihaja po kapljicah, o čemer govorijo tudi stalni pozivi s strani Unicefa. Na stotine otrok je podhranjenih. Ljudje za preživetje kuhajo juhe iz drevesnih listov in trave. Ljudje nimajo ničesar za jesti. Podobe so pretresljive, pripoveduje kardinal. Zatrdi, da je na robu zloma tudi celoten zdravstveni sistem. 111 javnih bolnišnic in okoli 1800 zdravstvenih centrov ne obratuje. Dve tretjini zdravstvenega osebja je zapustilo državo. Razmere, ki jih živijo ljudje, so po Zenarijevem prepričanju katastrofalne. Preverjeni podatki kažejo, da več ljudi umre zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe in medicinske pomoči, predvsem ostareli in otroci, kot pa zaradi bomb in strelov.

Cerkev se trudi, kolikor more. Razdeljuje pomoč, ki prihaja iz mnogih katoliških in drugih krščanskih organizacij. Od novembra dalje deluje projekt, s pomočjo katerega so ponovno odprli tri katoliške bolnišnice, eno v Damasku in dve v Alepu. »S pomočjo in blagoslovom papeža Frančiška, s sodelovanjem mnogih fundacij in škofovskih konferenc, smo posegli po vseh možnih virih in sedaj že tri mesece komur koli zagotavljamo prost dostop do bolnišnic,« pove kardinal. »Edina potrebna osebna izkaznica je revščina,« pripomni. »Ne dela se etničnih ali verskih razlik. V naših socialnih pisarnah so dobrodošli vsi ljudje v stiski. Gre za pomembno delo, saj je vedno več oseb, ki si ne morejo več privoščiti zdravstvene oskrbe ali kupiti zdravil. Računajmo, da že 69 odstotkov ljudi v Siriji živi v skrajni revščini.«

Apostolski nuncij Zenari se ponovno obrne na medije: »Pozval sem že na začetku leta, a pomembno je ponoviti. Raven pozornosti se je namreč zmanjšala.« Mislimo, da se s porazom Isisa, ki ga ni več na 90 odstotkih teritorija, razmere v Siriji normalizirajo. A Isis je bil samo del sirskega problema, do katerega se je zaznaval nek dogovor med različnimi stranmi. »Glavni problem ostaja,« poudari kardinal. Vsi tisti, ki v Siriji ostajajo z zastavami, ljudmi in orožjem, med seboj nimajo nobenega dogovora. Na nek način so vsi proti vsem, dva proti trem, štirje proti petim. »Ni treba pozabiti Sirije! Živimo zelo težki trenutek,« zatrdi Zenari. Združene narode je treba podpreti pri diplomatskih prizadevanjih in iskanju sporazumov. Veliko je že bilo poskusov, da bi se utišalo orožje, a spopadi se nadaljujejo. »Svet ne sme pozabiti tega trpljenja, ki prizadene predvsem civilisti, na poseben način pa otroke,« pove kardinal Zenari in izrazi prošnjo, da se naj 23. februarja, ko se bo na željo papeža Frančiška molilo za DR Kongo, za Južni Sudan in vse države, ki trpijo zaradi vojne, moli tudi za Sirijo in vse Sirce.