2018-02-16 12:50:00

Papež Frančišek med jutranjo homilijo o doslednem postu


VATIKAN (petek, 16. februar 2018, RV) – Med jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte je papež Frančišek opozoril na nevarnost lažnega posta, kar je »preziranje drugih«. Pravi post je namreč usmerjen v pomoč drugim. Postiti se je treba dosledno, ne zato, da bi se kazali in pri tem prezirali druge ali pa se prepirali in prerekali. Poudaril je, naj se varujemo napačnega posta ter se vprašamo, kako se obnašamo do drugih.

Ali se postim dosledno?
O tem, kakšen post želi Gospod, govori današnje berilo iz knjige preroka Izaija (glej Iz 58,1-9): »Raztrgaj krivične spone, odpni vezi jarma, osvobodi tlačene in zlomi sleherni jarem.« Papež Frančišek je izpostavil, da je post ena od nalog postnega časa. Če se ne moreš popolnoma postiti, da bi čutil neizmerno lakoto, se odloči za ponižen, a resničen post. Izaija našteje mnoge nedoslednosti v prakticiranju kreposti, na primer »hoditi po svojem poslu«, skrbeti za denar, »priganjati delavce«. Reveži, je pripomnil papež, ti se morajo postiti, ker nimajo ničesar za jesti, ti pa jih potem še preziraš. Ne moreš na eni strani govoriti z Bogom, na drugi pa s hudičem, saj je to nedosledno.

»Vi se dandanes ne postite tako, da bi se slišal vaš glas na višavi,« je papež navedel Izaijeve besede. »Torej: 'mi se postimo, mi smo katoličani, jaz pripadam temu združenju, mi se vedno postimo, opravljamo pokoro'. Ampak, ali se postite dosledno? Ali pa opravljate nedosledno  pokoro, kakor pravi Gospod, hrupno, da bi vas vsi videli in rekli 'Kakšna dobra oseba, pravičen moški, pravična ženska …' To je maska. Je zamaskirana krepost.«

Zamaskirati se z nasmehom
Kot je dodal papež, treba se je zamaskirati, a z nasmehom, da drugi ne bi videli, kako delam pokoro. Posti se, da bi pomagal drugim, in to vedno z nasmehom, je spodbudil. Post je tudi v tem, da se ponižamo, in sicer tako, da razmišljamo o svojih grehih in Gospoda prosimo odpuščanje: »Če bi ta greh prišel ven, če bi prišel v časopise – kakšna sramota!« In ravno to je tisto, je pripomnil papež: »Sramuj se!«

»Razmišljam o mnogih hišnih pomočnicah, ki si služijo kruh s ponižujočim in preziranim delom,« je dejal in pripovedoval, kako je na domu nekega svojega prijatelja bil priča, ko je njegova mama dala klofuto hišni pomočnici, stari 81 let. Morda bo kdo rekel, da sam ni nikoli nikogar oklofutal, a treba se je vprašati, kako se do teh ljudi obnaša – kot do oseb ali kot do sužnjev? »Jih pravično plačuješ, imajo počitnice, je oseba ali pa žival, ki ti pomaga na tvojem domu? Razmislite o tem. V naših hišah, v naših ustanovah obstajajo te osebe. Kako se jaz obnašam do svoje hišne pomočnice?«

Ne hoditi po dvojni poti
Papež je podelil še eno osebno izkušnjo. Ko je govoril z nekim gospodom, ki je izkoriščal hišne pomočnice, mu je razložil, da je to težki greh, saj so »Božja podoba kakor mi«, medtem ko je ta gospod trdil, da gre za »manjvredne ljudi«. Post, ki ga želi Bog, je tudi »podeliti svoj kruh z lačnim« in »v hišo pripeljati bedne brezdomce«, »obleči nagega, ko ga vidiš« in »ne zanemarjati svojih sorodnikov«. Danes razpravljamo o tem, ali dati streho nad glavo tistim, ki zanjo prosijo, je dejal sveti oče.

Homilijo je sklenil s pozivom, naj v tem postnem času delamo pokoro, naj vsaj malo čutimo lakoto, naj več molimo in se vprašamo, kako se obnašamo do drugih: »Ali moj post pride do nudenja pomoči drugim? Če ne, je lažen, je nedosleden in te vodi po poti dvojnega življenja. Ali se pretvarjam, da sem kristjan, pravični? Kakor farizeji, kakor saduceji. A v sebi to nisem. Ponižno prosimo milost doslednosti. Doslednost. Če neke stvari ne morem narediti, je ne bom delal. Nikakor pa je ne delaj nedosledno. Naredi samo tisto, kar lahko narediš, in to s krščansko doslednostjo. Naj nam Gospod podeli to milost.«








All the contents on this site are copyrighted ©.