VATIKAN (sreda, 28. februar 2018, RV) – Po enotedenskem premoru je danes v Vatikanu ponovno potekala splošna avdienca. Na zadnje je papež Frančišek govoril o besednem bogoslužju kot enem od delov svete maše, danes pa začel z razlago evharističnega bogoslužja. V ospredje je postavil pripravljanje darov.
Oltar križa
Pri evharističnem bogoslužju Cerkev preko svetih znamenj daje trajno navzočnost daritvi
nove zaveze, ki jo je Jezus zapečatil na oltarju križa, je papež začel današnjo katehezo.
Križ je bil namreč prvi krščanski oltar Ko med mašo pristopimo k oltarju, se spominjamo
oltarja križa, kjer je bilo storjeno prvo darovanje. Duhovnik, ki pri maši predstavlja
Kristusa, dela isto, kar je Gospod naredil in izročil svojim učencem med zadnjo večerjo.
»Vzel je kruh in kelih, se zahvalil, dal svojim učencem in rekel: Vzemite, jejte,
pijte, to je moje telo, to je kelih moje krvi. To delajte v moj spomin.'.«
Kruh in vino
Cerkev, poslušna Jezusovi zapovedi, je evharistično bogoslužje uredila tako, da ustreza
Jezusovim besedam in dejanjem, ki jih je naredil na predvečer svojega trpljenja. Med
pripravljanjem darov se zato na oltar prineseta kruh in vino, obe prvini, ki ju je
Kristus vzel v svoje roke. Z evharistično molitvijo se Bogu zahvalimo za delo odrešenja,
darovi pa postanejo Kristusovo telo in kri. Sledita lomljenje kruha in obhajilo, s
čimer obudimo izkušnjo apostolov, ki so evharistične darove prejeli iz rok samega
Kristusa.
Prvo Jezusovo dejanje, ko vzame kruh in kelih z vinom, ustreza pripravljanju darov. To je prvi del evharističnega bogoslužja. Prav je, da verniki prinesejo duhovniku kruh in vino, ki predstavljata duhovno darovanje Cerkve. Čeprav danes verniki za bogoslužje ne prinašajo več svojega kruha in vina kot nekoč, pa obred prinašanja darov ohranja svojo duhovno vrednost in pomen. Pomenljivo je, da pri posvečenju novega duhovnika škof pri izročitvi kruha in vina pravi: Sprejmi darove svetega ljudstva za evharistično daritev. Božje ljudstvo je tisto, ki prinese darove, kruh in vino, za mašo, je pripomnil papež.
Življenje vernikov pridruženo Kristusovemu
Po znamenjih kruha in vina zvesto ljudstvo položi v duhovnikove roke svoje darove.
Duhovnik jih položi na Gospodov oltar, ki je središče celotnega evharističnega bogoslužja.
Središče je torej oltar in oltar je Kristus. S sadom zemlje in z delom človeških rok
je darovano prizadevanje vernikov, da bi – poslušni Božji besedi – iz samih sebe naredili
»Bogu Očetu vsemogočnemu všečno daritev«, »v blagor vsej svoji sveti Cerkvi«.
Tako so življenje vernikov, njihovo trpljenje, njihova molitev, njihovo delo pridruženi
Kristusovemu življenju, trpljenju, molitvi in delu ter njegovi popolni daritvi; na
ta način dobijo novo vrednost.
Kadilo
Papež Frančišek je nadaljeval, da je naša daritev seveda mala, a »Kristus potrebuje
to malo«. Gospod nas prosi malo in nam daje mnogo. V vsakdanjem življenju nas
prosi za dobro voljo, za odprto srce, za željo po izboljšanju, prosi nas za te simbolične
darove, ki zatem postanejo telo in kri. Podoba tega molitvenega gibanja predstavlja
kadilo, ki zaradi ognja daje odišavljen vonj, ki se dviga k višku. Pokaditi darove,
kakor se to naredi za praznike, pokaditi križ, oltar, duhovnika in duhovniško ljudstvo
vidno izraža daritveno vez, ki povezuje vso stvarnost Kristusove žrtve. Sveti oče
je ponovno opozoril, naj ne pozabimo, da oltar predstavlja Kristusa, a se vedno nanaša
na prvi oltar, kar je križ. Na oltar, ki je Kristus, prinašamo svoje darove, kruh
in vino, tisto malo, ki potem postane veliko, postane Jezus sam, ki se daje za nas.
Molitev nad darovi
Vse to izraža tudi »molitev nad darovi«, s katero duhovnik prosi Boga, naj
sprejme darove, ki mu jih prinaša Cerkev, pri čemer prosi za »sad te čudovite
izmenjave med našo revščino in njegovim bogastvom«. S kruhom in vinom mu prinašamo
dar svojega življenja, da bi ga Sveti Duh spremenil v Kristusovo žrtev in bi postali
z Njim ena sama duhovna daritev, ki je všečna Bogu. Na ta način se sklene pripravljane
darov, ki mu sledi evharistična molitev.
»Da bi duhovnost darovanja sebe, katerega nas uči ta del svete maše, lahko razsvetlila naše dni, odnose z drugimi, vse, kar počnemo, trpljenje, na katerega naletimo, ter nam pomagala graditi zemeljsko mesto v luči evangelija,« je sklenil katehezo papež Frančišek.
All the contents on this site are copyrighted ©. |