Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Dokumenti

Papež: Tista sestra, ki me je vzela v naročje

»Kakor tihi angeli prihajajo na domove, potrpežljivo delajo, negujejo, pomagajo in se zatem tiho vrnejo v svoj samostan.« - REUTERS

05/03/2018 14:25

VATIKAN (ponedeljek, 5. marec 2018, RV) – Papež Frančišek je napisal predgovor h knjigi Evangelij lica ob licu avtorice Paole Bergamini. Gre za biografijo francoskega duhovnika Stefana Perneta, ustanovitelja kongregacije malih sester vnebovzetja. Živel je v 18. stoletju in svoje življenje posvetil pomoči družinam v najrevnejših predelih Pariza.

Sveti oče z bralci predgovora podeli svojo osebno izkušnjo. Ni bil star niti en dan, ko je mlada novinka iz skupnosti malih sester vnebovzetja prišla na njihov dom in ga vzela v naročje. »S to sestro sem ostal v stiku vse življenje, dokler ni pred nekaj leti odšla v nebesa,« zapiše papež. Veliko ima spominov na te redovnice, ki »kakor tihi angeli prihajajo na domove potrebnih, potrpežljivo delajo, negujejo, pomagajo in se zatem tiho vrnejo v svoj samostan«. Sledijo svojemu pravilu, molijo in potem grejo na domove tistih, ki so v težavah, pomagajo kot bolničarke in vzgojiteljice, otroke spremljajo v šolo in jim pripravijo hrano.

Papež knjigo opiše kot »živahno« in »polno življenjskih pripovedi«. Biografija približa življenje duhovnika Stefana Pertneta, o katerem sveti oče zapiše, da »gre za življenje, sestavljeno iz zaobljub, predanosti, del ljubezni, čiste zastonjskosti. Je zgodba, ki ni izgubila svoje svežine in aktualnosti. Tudi danes živimo v času, v katerem evangelizacija gre preko pričevanja bližine in ljubezni. Preko pričevanja o usmiljenjem obličju Boga. Evangelizacija nas privede tudi do tega, da svoje lice naslonimo na lice trpečega, na telo in duha,« zapiše papež.

Spomni, da so male sestre s svojim skritim in tihim delom sledile navdihu svojega ustanovitelja, ki je zapisal: »Ko reveži zbolijo, so popolnoma zapuščeni, nihče jim ne pomaga. Zato smo se mi darovali Gospodu, da bi reveži imeli ob sebi redovnico, ki bi jim nudila materialno podporo. A to ni dovolj za male sestre. Glejte, v času, v katerem živimo, so navadni ljudje, delavci, moški in ženske pogosto pokvarjeni zaradi slabe druščine, slabega branja in se torej oddaljijo od Boga. V takšni situaciji je duhovnik, kadar želi bolnemu prinesti duhovno tolažbo, viden kot glasnik smrti. Malih sester pa se ne bojijo. Zaradi njihovega ljubeznivega načina delovanja, jim zaupajo. Z preprostimi dejanji čiščenja in zdravljenja, sestre pridigajo o Jezusu Kristusu bolje kot kateri koli pridigar. Dovolj je njihova navzočnost. S potrpežljivostjo prinašajo v te družine molitev in krščanske navade.«

Sveti oče ob koncu še zapiše, da ko sestre potrpežljivo in z zaupanjem v Gospoda služijo bližnjemu, se lahko zgodi, da se dotaknejo najbolj oddaljenih. Kakor nas uči Marija, naša Mati: edina sila, ki lahko osvoji človeška srca, je Božja nežnost. Kar očara in pritegne, kar odpira in razklepa verige, ni sila orodij ali togost zakona, temveč vsemogočna šibkost božje ljubezni: neustavljiva moč njegove miline in nepovrnljiva obljuba njegovega usmiljenja. Tista milina in tisto usmiljenje, o katerima je Pernet pričeval vse svoje življenje in ki ju male sestre še naprej odsevajo v mnogih državah po svetu.

05/03/2018 14:25