Sveti oče med spokornim bogoslužjem: Pustimo se očistiti ljubezni

VATIKAN (petek, 9. marec 2018, RV) – V okviru pobude 24 ur za Gospoda se je ob 17. uri v vatikanski baziliki sv. Petra začelo spokorno bogoslužje, ki ga je vodil papež Frančišek. Med bogoslužjem se je bral odlomek iz Prvega Janezovega pisma (glej 1 Jn 3,1-10.19-22), o katerem je sveti oče dejal, da nam ponuja veliko veselja in tolažbe.

Ljubezen, ki ne pozna ovir in ne meja
»Božja ljubezen je takšna, da je iz nas naredila njegove otroke,« je začel homilijo sveti oče. »In ko ga bomo lahko videli iz obličja v obličje, bomo še bolj odkrili veličino njegove ljubezni. Ne samo to. Božja ljubezen je vedno večja od tistega, kar si lahko predstavljamo, in se razprostira celo onkraj kakršnega koli greha, ki ga naša zavest lahko graja. To je ljubezen, ki ne pozna ovir in je brez meja. Nima tistih preprek, ki jih mi običajno postavljamo pred osebo zaradi strahu, da bi nas prikrajšala za našo svobodo.«

Kljub grehu, Bog ostaja blizu
Vemo, da ima stanje greha za posledico oddaljenost od Boga. In dejansko je greh način, kako se mi oddaljimo od njega. Stanje slabotnosti in zmedenosti, v katero nas postavlja greh, je razlog več, da nam Bog ostaja blizu. »Ta gotovost nas mora v življenju vedno spremljati,« je izpostavil. Apostolova beseda je potrditev, ki pomirja naše srce, naj ima vedno nezlomljivo zaupanje v Očetovo ljubezen: »Če nas srce obsoja, je Bog večji od našega srca« (glej 1 Jn 3,20).

Njegova milost vedno deluje v nas, da bi naredila močnejše upanje, da ne bomo nikoli prikrajšani za njegovo ljubezen, ne glede na storjeni greh, ko zavračamo njegovo navzočnost v našem življenju.

Zavedati se svoje dezorientiranosti
To je upanje, ki nas priganja, naj se zavemo dezorientiranosti, ki pogosto zajame naše življenje. Kakor se je to zgodilo Petru v evangeljskem odlomku, ki se je bral med spokornim bogoslužjem: »Tedaj se je začel zaklinjati in prisegati: 'Ne poznam tega človeka!' In takoj je petelin zapel. Peter se je spomnil Jezusove besede, ki mu jo je rekel: 'Preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil.' In šel je ven in se bridko zjokal« (Mt 26,74-75). Evangelist Matej je tukaj zelo trezen.

Zdi se, da petelinovo petje zaloti še zmedenega Petra. Nato pa se spomni Jezusovih besed in tančica se končno pretrga. Peter med solzami zasluti, da se Bog razodeva v Kristusu, pretepenem in ponižanem, zanikanem z njegove strani, a ki gre zanj umret. Peter, ki bi hotel umreti za Jezusa, sedaj razume, da mora pustiti, da Jezus umre zanj. Hotel je poučiti svojega učitelja, hotel je biti pred njim, a je nasprotno Jezus tisti, ki gre umret za Petra. Tega Peter ni razumel, ni hotel razumeti.

Pustimo se ljubiti
Sedaj se sooči z Gospodovo ljubeznijo in končno razume, da ga On ljubi in ga prosi, naj se mu pusti ljubiti. Zave se, da je vedno zavračal, da bi se pustil ljubiti, vedno je zavračal, da bi se Jezusu pustil popolnoma rešiti, in torej ni hotel, da bi ga Jezus v celoti ljubil. »Kako težko se je pustiti zares ljubiti!« je izpostavil sveti oče. »Vedno bi hoteli, da nek del nas ne bi bil vezan na hvaležnost, medtem ko smo v resnici dolžniki za vse, kajti Bog je prvi in nas popolnoma rešuje z ljubeznijo. Prosimo sedaj Gospoda za milost, naj nam da spoznati veličino svoje ljubezni, ki izbriše vsak naš greh. Pustimo se očistiti ljubezni, da bi spoznali resnično ljubezen!«

Homiliji je sledila daljša tišina, namenjena izpraševanju vesti. Papež Frančišek je kot prvi pristopil k spovedi, zatem pa se je pridružil ostalim spovednikom, ki so bili na razpolago vernikom za prejem zakramenta sprave.