RIM (nedelja, 11. marec 2018, RV) – Papež Frančišek je danes popoldan
obiskal Skupnost sv. Egidija v Rimu, ki obhaja 50-letnico svojega delovanja. Ob prihodu
je na trgu pred baziliko sv. Marije v Trastevere pozdravil prisotne ter jih povabil,
naj imajo srce vedno odprto za vse, brez razlik. Po uvodni molitvi, pozdravih, razmišljanju
ob evangeljskih odlomkih o usmiljenem Samarijanu ter Mariji in Marti in treh pričevanjih
je zbrane »V baziliki sv. Marije v Trastevere, ki je srce vaše vsakodnevne molitve,
želim objeti vaše skupnosti, razširjene po vsem svetu.«
Ne le praznovanje preteklosti, ampak izraziti odgovornost za prihodnost
»S tem praznikom niste želeli praznovati samo preteklosti, ampak tudi in predvsem
z veseljem izraziti odgovornost za prihodnost. To nas spomni na evangeljsko priliko
o talentih, ki govori o "človeku, ki se je odpravljal na potovanje in sklical svoje
služabnike ter jim izročil svoje premoženje". (Mt 25,14) Tudi vsakemu izmed vas, ne
glede na njegovo starost, je izročen vsaj en talent. Na njem je zapisana karizma te
skupnosti, karizma, ki sem jo, ko sem prišel sem leta 2014, povzel s temi besedami:
molitev, ubogi ter mir. Ob tem sem dodal: »Če hodite tako, pomagate,
da v srcu družbe raste sočutje – kar je prava revolucija, revolucija sočutja in nežnosti
– da raste prijateljstvo namesto prikazni sovraštva in ravnodušnosti.« (Srečanje z
revnimi Skupnosti sv. Egidija, 15. junij 2014).
Talent skupnosti: molitev, ubogi mir
»Molitev, ubogi ter mir: to je talent Skupnosti, ki je dozorel v
petdesetih letih. Danes ga ponovno sprejemate z veseljem. Vendar pa v priliki eden
izmed služabnikov skrije talent v zemljo in se opraviči z besedami: "Zbal sem se ter
sem šel ter skril svoj talent v zemljo." (Mt 25,25) Ta človek ni znal vložiti talenta
v prihodnost, saj je upošteval nasvet strahu.«
Strah lahko okuži tudi kristjane
»Danes se v svetu pogosto naseli strah. Gre za starodavno bolezen: v Svetem pismu
je velikokrat zapisano povabilo, naj se ne bojimo. Naš čas pozna velike strahove pred
izrednimi razsežnostmi globalizacije. Strahovi se pogosto osredotočijo na tistega,
ki je tujec, drugačen od nas, reven, kakor da bi bil sovražnik. Tako se branimo pred
temi osebami, ker mislimo, da tako ohranjamo to, kar imamo ali to, kar smo. Ozračje
strahu lahko okuži tudi kristjane, ki, kakor služabnik v priliki, skrije dar, ki ga
je prejel: ne vložijo ga v prihodnost, ne razdelijo ga z drugimi, ampak ga ohranijo
zase.«
Skupno gledanje v prihodnost: ne sami, ne zase. Skupaj s Cerkvijo.
»Če smo sami, nas z lahkoto prevzame strah. Vaša pot pa vas usmerja k skupnemu gledanju
v prihodnost: ne sami, ne zase. Skupaj s Cerkvijo. Velika spodbuda k življenju
v skupnosti ter k "biti Božje ljudstvo", ki izhajata iz Drugega vatikanskega koncila,
sta vam bila v pomoč na tej poti. Dogmatična konstitucija o Cerkvi (Lumen Gentium)
pravi: "Vendar je Bog hotel ljudi posvečevati in zveličati ne posamič in brez vsakršne
medsebojne zveze, temveč jih je hotel narediti za ljudstvo." (LG, 9) Vaša Skupnost,
ki je nastala konec 60-ih let, je hči Koncila, njegovega sporočila ter duha.«
Gospodova beseda je luč v temi in daje upanje na mir
»Prihodnost sveta se zdi negotova. Poglejte koliko vojn je odprtih! Vem, da molite
in delate za mir. Pomislimo na bolečine sirskega ljudstva, čigar begunce
ste sprejeli v Evropi preko "humanitarnih koridorjev". Kako je možno po tragedijah
20. stoletja še vedno ponovno pasti v isto nesmiselno logiko? Vendar pa je Gospodova
beseda luč v temi in daje upanje na mir; pomaga nam, da se ne bojimo niti pred močjo
zla.«
Ljubite Sveto pismo in se k njemu pogosto zatekajte
»Zapisali ste besede iz psalma: "Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, je kakor luč
na moji stezi." (Ps 119,105) Božjo besedo smo sprejeli medse v duhu praznovanja. V
tem duhu ste sprejeli to, kar sem želel predlagati vsaki skupnosti ob zaključku jubileja
usmiljenja: naj bo ena izmed nedelj posvečena Božji besedi (Apostolsko pismo Misericordia
et misera). Božja beseda vas je v preteklosti varovala pred skušnjavami ideologije
in danes vas osvobaja pred grožnjo strahu. Zato vas spodbujam: ljubite Sveto pismo
in se k njemu pogosto zatekajte. V njem bo vsakdo našel vir usmiljenja do revnih,
tistih, ki jih je ranilo življenje ali vojna. Božja beseda je svetilka, s katero je
potrebno gledati prihodnost, tudi te Skupnosti: v njeni luči se lahko berejo znamenja
časov.«
Še vedno je potrebno graditi globalizacijo solidarnosti in duha
»Odkar je nastala vaša Skupnost, je svet postal "globalen": ekonomija in komunikacija
sta se tako rekoč "združili". Vendar pa so se za mnoge ljudi, predvsem revne, zgradili
zidovi. Različnosti so priložnosti za sovražnost in konflikt; še vedno je potrebno
graditi globalizacijo solidarnosti in duha. Prihodnost celotnega sveta je
živeti skupaj: ta ideal zahteva prizadevanje za to, da bi gradili mostove, si prizadevali
za dialog, se še naprej srečevali.«
Kristjanova poklicanost je biti brat vsakemu človeku
»Ne gre zgolj za politično in organizacijsko dejstvo. Vsakdo je poklican, da spremeni
svoje srce tako, da na drugega gleda z usmiljenjem, da postaja obrtnik miru
in prerok usmiljenja. Samarijan v priliki je poskrbel za človeka, ki je bil na pol
mrtev na cesti zato, "ker ga je videl in se mu je zasmilil". (Lk 10,33) Samarijan
ni imel nobene posebne odgovornosti do ranjenega človeka in poleg tega je bil tudi
tujec. Vendar pa je ravnal kakor brat, ker je bil njegov pogled usmiljen. Kristjanova
poklicanost je biti brat vsakemu človeku, posebej revnemu, in tudi če je sovražnik.
Nikoli ne recite: " Kaj se to mene tiče?" Usmiljeni pogled nas zavezuje k ustvarjalni
drznosti ljubezni, ki je tako potrebna! Smo bratje vseh in zato preroki novega sveta;
in Cerkev je znamenje enosti človeškega rodu, med ljudstvi, družinami, kulturami.«
Obletnica: čas, v katerem je vera poklicana postati nova drznost za evangelij
»Želim, da bi bila ta obletnica krščanska: ne čas za presojanje rezultatov ali težav;
ne trenutek za obračune; čas, v katerem je vera poklicana postati nova drznost
za evangelij. Drznost ni enodnevni pogum, ampak potrpežljivost vsakodnevnega
poslanstva v mestu ter v svetu. Je poslanstvo potrpežljivega ponovnega tkanja človeškega
tkiva periferij, ki sta ga raztrgala nasilje in osiromašenje; posredovati evangelij
preko osebnega prijateljstva; pokazati, kako življenje postaja resnično človeško,
ko je živeto poleg najrevnejših; ustvarjati družbo, v kateri nihče več ni tujec. Gre
za poslanstvo premostitve meja in zidov, da bi združevali.«
Ubogi so vaš zaklad
»Danes, še toliko bolj, nadaljujte drzno po tej poti. Še naprej bodite ob strani otrokom
periferij s Šolami miru, ki sem jih obiskal; bodite še naprej blizu ostarelim: včasih
so škartirani, za vas pa so prijatelji. Še naprej odpirajte nove humanitarne koridorje
za begunce vojne in lakote. Ubogi so vaš zaklad!«
Bodite vedno Kristusovi
»Apostol Pavel je zapisal: "Nihče naj se ne ponaša z ljudmi; vse je namreč vaše. ...
Vi ste Kristusovi, Kristus pa Božji." (1 Kor 3,21.23) Vi ste Kristusovi! To je globok
smisel vaše zgodovine vse do danes, vendar pa je predvsem ključ, s katerim je potrebno
soočati prihodnost. Bodite vedno Kristusovi v molitvi, v skrbi za njegove najmanjše
brate, v iskanju miru, saj je On naš mir. On bo hodil z vami, varoval vas bo in vodil!
Molim za vas in vi molite zame. Hvala.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |