Kardinal Parolin: pontifikat papeža Frančiška v znamenju veselja, usmiljenja in misijonarskosti

VATIKAN (torek, 13. marec 2018, RV) – Ob peti obletnici pontifikata papeža Frančiška je spregovoril tudi vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. V pogovoru za Vatican News je najprej odgovoril na vprašanje, katere so po njegovem mnenju najpomembnejše značilnosti nauka papeža Frančiška:

Glavne značilnosti pontifikata: veselje, usmiljenje in misijonarskost
»Minilo je že pet let; minila so zelo, zelo hitro, v ritmu mnogih veselih in žalostnih dogodkov. Resnično ostaja dejstvo, da sta izvolitev papeža in njegovo poslanstvo vedno dar za Cerkev ter za človeštvo. Pomembnost duhovne in cerkvene razsežnosti je potrebno gledati, presojati, brati v luči vere in delovanja Božje previdnosti. Ta obletnica nam pomaga, da lahko vsi malo premislimo, katere so glavne značilnosti nauka in delovanja papeža Frančiška. Ko sem razmišljal o tem, mi je prišla misel, ki sem jo že dalj časa gojil: zdi se mi močno, da vsi pomembnejši dokumenti spominjajo na veselje – mislim na Veselje evangelija, Radost ljubezni, Laudato si'; hvala, ki se rodi iz veselja v srcu, polnem radosti. Zato bi rekel, da je temeljna značilnost tega ponitfikata prav veselje; veselje, ki se seveda ne rodi iz brezskrbnosti, ampak iz dejstva, da vemo, da nas Gospod ljubi. In to je drugo vodilo pontifikata: usmiljenje, to je osebna in popolna ljubezen, ki jo ima Bog do vseh bitij, ter po drugi strani veselje, da bi to veselo evangeljsko novico posredovali tudi drugim; oznanjevanje Jezusovega zveličanja drugim postane vir veselja za tistega, ki ga prejme, pa tudi za tistega, ki ga oznanja. Gre za medsebojno podeljeno veselje. Menim, da je tretja smernica evangelizacija, Cerkev v izhodu, ki mora prinašati evangelij vsem bitjem. Zdi se mi, da so v teh nekaj besedah, vsaj zame, zajete glavne značilnosti tega ponitfikata.«

Cerkev v izhodu
Naslednje vprašanje, namenjeno kardinalu Parolinu, se je nanašalo na mnenja, ki so nasprotna papežu in se pojavljajo tako znotraj kot zunaj Božjega ljudstva. Na to, kako se lahko odgovori na kritike, je dejal: »Gotovo je ena izmed značilnosti pontifikata papeža Frančiška prav razsežnost Cerkve v izhodu, Cerkve v gibanju; gre za povabilo, ki ga papež ponavlja že vse od začetka: in sicer da ne bi ostali na mestu, da se ne bi sklicevali na načelo "vedno se je delalo tako"– zato, da ne bi storili nobenega koraka naprej – in to jasno reče v Veselju evangelija. Seveda dobro vemo, kam vodi ta pot: k temu, da je Cerkev vedno bolj zvesta svoji naravi Božjega ljudstva ter Kristusovega telesa ter k večji učinkovitosti pri njenem poslanstvu oznanjevanja. Verjetno je prav ta spodbuda, ta dinamičnost, ki jo je papež vtisnil in jo želi vtisniti v Cerkev, razlog za različne, nasprotne in včasih nasprotujoče sodbe. Mislim, da je to, da so bili vsi ponitfikati kritizirani, na nek način nekaj normalnega.«

Ločevati med uničevalnimi in konstruktivnimi kritikami
»Kar zadeva kritike pa bi ločil med tistimi, ki so uničevalne, agresivne, resnično hudobne in tistimi, ki so konstruktivne. Na ti dve vrsti kritik obstajajo tudi različni načini reagiranja in odgovarjanja. Glede agresivnih nam ne preostane dugega kot da jih sprejmemo kot križ ter jih vidimo kot del tiste trnove krone, ki jo moramo nositi vsi, posebej tisti, ki imajo odgovornosti v Cerkvi ter hkrati tudi vlogo v javnosti. Mislim, da teh ne bo nikoli zmanjkalo, vedno bodo prisotne. Glede konstruktivnih kritik pa menim, da jih je potrebno upoštevati, ker lahko pomagajo pri izboljševanju, tudi pri izpopolnjevanju lastnega služenja. Konstruktivne kritike se rodijo iz drže, utemeljene na ljubezni ter težijo k izgradnji občestva v Cerkvi. Zdi se mi, da je to osnovno merilo; težijo k občestvu v Cerkvi ter želijo pomagati tudi papežu pri njegovem nauku in poslanstvu v dobro vse Cerkve.«

Želje: Na mnoga leta, sveti oče!
Ob koncu pogovora pa je vatikanski državni tajnik odgovoril na vprašanje, kaj želi papežu Frančišku ob tokratni obletnici: »Mislim, da je to, kar mu želijo mnoge osebe, tako znotraj kot zunaj Cerkve, ki gledajo na papeža Frančiška kot na pomembno in pomenljivo osebnost v sodobnem svetu, naslednje: želja, da bi mu Gospod dal življenje, zdravje, moč, pogum, da bi še naprej vodil Cerkev. Zato zaključimo z besedami ene izmed starodavnih molitev: "Bog naj ga ohranja in mu da vedno moči in krepkosti." Vsi mu voščimo: Ad multos annos (Na mnoga leta), sveti oče!«