2018-03-18 10:44:00

Duhovne misli Benedikta XVI. za praznik sv. Jožefa


Bog vas ima rad, ne bo vas pozabil in sveti Jožef naj vas varuje. Kako lahko vstopimo v posebno milost tega dne? Pred zaključkom svete maše, nam bo bogoslužje v prošnji po obhajilu razkrilo višek našega premišljevanja z besedami: »O Bog, naš Oče, ob slovesnem praznovanju svetega Jožefa si nas nasitil s hrano s tega oltarja. Ohrani v nas svoje darove in nas vedno brani in varuj, ker smo tvoja družina«. Vidite, mi prosimo Gospoda, naj vedno ohranja Cerkev pod svojim varstvom, in to On res dela!, natančno tako, kakor je Jožef varoval svojo družino in bdel nad otrokom Jezusom.

Prebrani evangelij nas je pravkar spomnil na to. Angel mu je namreč rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene« (Mt 1,20) in on je naredil natančno to: »storil je, kakor mu je naročil Gospodov angel« (Mt 1,24). Zakaj je sveti Matej hotel omeniti to zvestobo besedam Božjega poslanca, če ne zato, da bi nas povabil posnemati to zvestobo polno ljubezni?

Prvo berilo ne govori izrecno o sv. Jožefu, kljub temu pa nam pove dosti o njem. Prerok Natan je po Gospodovem ukazu rekel Davidu: »Jaz bom povzdignil tvojega potomca« (2Sam 7,12). David je moral sprejeti, da bo umrl, ne da bi videl izpolnitev te obljube, ki se bo uresničila, ko se mu dopolnijo dnevi in bo legel k svojim očetom. Tu vidimo, da želja, ki je človeku najbolj pri srcu, da bi videl rodovitnost svojih dejanj, ni vedno od Boga uslišana. Mislim na vse tiste med vami, ki ste družinski očetje in matere in imate povsem upravičeno željo, dati svojim otrokom najboljše, kar premorete, z namenom da bi v življenju uspeli. Kljub vsemu pa se ne smemo varati glede tega uspeha, saj to, kar Bog zahteva od Davida je, da Mu zaupa. David marveč ne bo videl svojega naslednika, njega, ki bo »na utrjenem prestolu na veke« (2Sam 7,16), saj bo ta njegov naslednik, ki ga je napovedala prerokba, Jezus. Enako je Jožef zaupal Bogu, ko je slišal njegovega poslanca, angela, ki mu je rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha« (Mt 1,20). Sveti Jožef je človek, ki je v vsej zgodovini Bogu izkazal največje zaupanje, saj je bilo to sporočilo zelo neverjetno.

Samo Bog je lahko dal Jožefu moč, da je verjel angelu. Samo Bog vam bo dal, dragi bratje in sestre, ki ste poročeni, moč, da boste lahko vzgajali vaše družine tako, kot On želi. Prosite Ga za to. Bog ima rad, da se ga prosi tisto, kar on hoče podariti. Prosite Ga za milost resnične in vedno bolj zveste ljubezni, upodobljene po Njegovi ljubezni. Psalm čudovito pravi: »Njegova ljubezen je utrjena za vedno,  njegova zvestoba je trdnejša od nebes« (prim. 88,3).

Angelus, 3. postna nedelja, 19. marec 2006
Dragi bratje in sestre! Danes, 19. marca, s 3. postno nedeljo sovpada praznik sv. Jožefa, ki ga bomo liturgično (obhajali jutri). Vsekakor pa nas marijanski kontekst Angelovega češčenja vabi, da se danes s čaščenjem ustavimo ob liku ženina Blažene Device Marije, ki je tudi zavetnik vesoljne Cerkve. Zelo rad omenjam, da je gojil veliko pobožnost do sv. Jožefa tudi ljubljeni Janez Pavel II., ki mu je posvetil apostolsko spodbudo Redemptoris Custos – Odrešenikov varuh. Prav gotovo je čutil njegovo podporo ob uri svoje smrti.

Lik tega velikega Svetnika, čeprav je še vedno ostal bolj skrit, dobi skozi zgodovino zveličanja temeljen pomen. Najprej zato, ker je pripadal Judovemu rodu, je povezal Jezusa z davidovim potomstvom, tako da z uresničitvijo obljub o Mesiju, lahko Sin Device Marije v resnici o sebi pravi, da je 'Davidov sin'. Matejev evangelij še na poseben način izpostavi mesijanske prerokbe, ki so se izpolnile preko vloge, ki jo je imel Jožef: Jezusovo rojstvo v Betlehemu (Mt 2,1-6); njegov prehod preko Egipta, kamor se je Sveta družina zatekla (Mt 2,13-15); nadimenk 'Nazaréjec' (Mt 2,22-23). V vsem tem se je izkazal, kakor tudi njegova nevesta Marija, za pristnega dediča Abrahamove vere, torej vere v Boga, ki vodi dogodke zgodovine preko svojega skrivnostnega zveličavnega načrta. Njegova veličina, prav tako kot Marijina, pride toliko bolj do izraza, ker se je njegovo poslanstvo odvijalo v ponižnosti in skritosti nazareškega doma. Sicer pa je Bog sam v osebi svojega učlovečenega Sina izbral to pot in ta način med svojim bivanjem na zemlji, torej ponižnost in skritost.

Zgled sv. Jožefa nas vse močno vabi, da z zvestobo, preprostostjo in skromnostjo izpolnjujemo nalogo, ki nam jo je Previdnost dodelila. Mislim predvsem na družinske očete in matere, in molim, da bodo vedno znali ceniti lepoto preprostega in marljivega življenja, ter skrbno gojili medsebojne zakonske odnose in tako z navdušenjem izpolnjevali ne vedno lahko vzgojno poslanstvo. Duhovnikom, ki izvajajo svoje očetovstvo do krščanskih skupnosti, naj sv. Jožef izprosi, da bodo z vsem srcem ter s popolno posvetitvijo ljubili Cerkev. Naj podpira posvečene osebe pri njihovem veselem in zvestem izpolnjevanju evangeljskih svetov uboštva, čistosti in pokorščine. Varuje naj delavce z vsega sveta, da bodo lahko z njihovimi različnimi poklici prispevali k večjemu napredku vsega človeštva. In naj pomaga vsakemu kristjanu, da bo z zaupanjem in ljubeznijo uresničeval Božjo voljo ter tako sodeloval pri izpolnitvi dela zveličanja.








All the contents on this site are copyrighted ©.