Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Duhovne misli \ Misli Benedikta XVI.

Duhovne misli Benedikta XVI. za cvetno nedeljo

Lomili so namreč veje z dreves in vzklikali besede Psalma 118: 'Hozana! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! - RV

24/03/2018 09:00

Cvetna nedelja je kot velik obokan vhod, ki nas uvede v veliki teden, med katerem se je Gospod Jezus napotil proti višku svojega zemeljskega življenja. On se je namreč povzpel v Jeruzalem, da bi izpolnil Pisma in bil razpet na les križa, na prestol, s katerega bo kraljeval za vedno ter privlačeval k sebi človeštvo vseh časov, da bi ponudil vsem dar odrešenja.

Na tej poti se je Jezusu pridružila velika množica. Slepi Bartimaj, ki je stal ob poti, je v Jezusu prepoznal Davidovega sina in je začel vpiti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me« (Mr 10,47). Ko so ga skušali utišati, je ta še bolj vpil. Jezus pa ga je poklical in mu rekel: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi mu je odgovoril:»Rabuni, da bi spregledal!« Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila«. Spregledal je in šel za njim. Kot je dejal papež, se je začelo med množico vedno bolj pojavljati vprašanje, da ni morda Jezus res Mesija, novi David. Tudi vhod v Jeruzalem je to potrjeval, saj je Jezus prišel v mesto iz Betfage in iz Oljske gore, torej po poti, po kateri naj bi prišel Mesija.

Jezus je prišel iz Betfage in Betanije na Oljsko goro, od koder so namreč pričakovali Mesijev prihod. Naprej je poslal dva svoja učenca, katerima je rekel, da bosta našla privezanega osla, mladiča, na katerega se ni še nihče povzpel. Odvežeta naj ga in mu ga pripeljeta. Na morebitno vprašanje, če imata pravico za to, naj odgovorita: „Gospod ga potrebuje“ (Mk 11,3). Učenca sta našla osla in ko so ju vprašali, če imata pravico odvezovati ga, sta odgovorila, kakor jima je bilo zapovedano ter s tem mogla izpolniti njuno poslanstvo. Tako je šel Jezus v mesto na sposojenem oslu, katerega bo takoj zatem naročil vrniti njegovemu gospodarju.

Današnjemu bralcu se utegne vse to zdeti precej obrobno, a za Jezusove judovske sodobnike to vsebuje veliko skrivnostih povezav. V vsaki podrobnosti je namreč navzoč motiv kraljestva in njegovih obljub. Jezus  je uveljavil v vsej antiki poznano pravico, da kralj za svojo uporabo zaseže prevozna sredstva. Tudi to, da gre za žival, na kateri še ni nihče sedel, kaže na kraljevo pravico. Predvsem pa gre tukaj za namig na starozavezne besede, ki dajejo vsemu dogajanju globlji pomen. 'Povejte sionski hčeri: Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, krotak jezdi na oslici in na osličku, mladiču vprežne živali (Zah 9,9). Jezus je kralj, ki zdrobi vojne loke, kralj miru in kralj preprostosti, kralj ubogih. Iz razmišljanja o blagrih vemo, da Jezus vlada nad kraljestvom, ki sega od morja do morja in obsega ves svet. To nas tudi spominja na novo, ves svet obsegajoče Jezusovo kraljestvo, ki se v občestvih lomljenja kruha, torej v občestvu z Jezusom Kristusom, razteza od morja do morja kot kraljestvo njegovega miru. Velja si zapomniti, da Jezus dejansko uveljavlja kraljevo pravico. Hoče, da se njegova pot in njegovo delovanje pojmuje na temelju obljub Stare zaveze, ki se v njem uresničijo. Stara zaveza govori o njem in obrnjeno Jezus ravna in živi iz Božje besede in ne iz lastnih načrtov in želja. Njegova zahteva je utemeljena v pokorščini naročilu njegovega Očeta. Njegova pot je pot znotraj Božje besede.

Osel je bil priveden k Jezusu in tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega: učenca sta položila svoja oblačila na osla. Evangelist Marko preprosto zapiše:'in Jezus je sedel nanj' (Mr 11,7).  Ne vemo, kaj so si romarji natančno predstavljali, ko so pri Jezusovem 'ustoličenju' govorili o prihajajočem kraljestvu našega očeta Davida'. Lomili so namreč veje z dreves in vzklikali besede Psalma 118, molitvene besede Izraelovega romarskega bogoslužja, ki v njihovih ustih postanejo mesijanska razglasitev: 'Hozana! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Blagoslovljeno kraljestvo, ki prihaja, kraljestvo našega očeta Davida! Hozana na višavah!' Jezus je s svojimi dejanji in preroškimi besedami, ki jih je izpolnil, zelo jasno pokazal, kaj je sam mislil in hotel.

V čem je mesijanski pomen besed iz psalma 118, ki jih je vzklikala množica ob Jezusovem vhodu na osličku v Jeruzalem? Globlji pomen nam podaja celotno Sveto pismo, ki nas spominja, da bo Mesija izpolnil obljubo blagoslova, ki ga je Bog izrekel Abrahamu: Iz tebe bom naredil velik narod in te blagoslovil... in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje« (1Mz 12,2-3). Zato je Ta, kateremu je množica vzklikala, da je blagoslovljen, istočasno tudi Ta, v katerem bo blagoslovljeno vse človeštvo. Tako se v Kristusu človeštvo prepozna globoko povezano in kakor ovito v plašč božanskega blagoslova. Blagoslova, ki vse prežema, vse vzdržuje, vse odrešuje, vse posvečuje.

Ker je množica vzklikala in pozdravljala Jezusa kot Mesija, nekaj dni zatem pa je jeruzalemsko ljudstvo vzklikalo pred Pilatom: »Križaj ga!«, njegovi učenci pa so ga zapustili, je prav, da se vprašamo: Kdo je za nas Jezus iz Nazareta? Kakšno idejo imamo o Mesiji, kakšno idejo imamo o Bogu? V tem velikem tednu se namreč podajamo na pot za našim Kraljem, ki je izbral prestol križa. Poklicani smo hoditi za Mesijem, ki nam ne zagotavlja neke lahke zemeljske sreče, temveč srečo v nebesih, Božjo blaženost.

Naslednji veliki okvir, na katerega se je Jezus skliceval in v njem videl svoje delovanje, je bilo videnje trpečega YHVH (Jahvejevega – Božjega) služabnika, ki mu služi tako, da da svoje življenje za mnoge in tako prinese zveličanje (prim. Iz 52,13-53,12). Ta prerokba je ključ razlage, s katerim je Jezus odprl Staro zavezo. Na podlagi omenjene prerokbe bo Jezus sam po veliki noči postal ključ za novo branje postave in prerokov.

24/03/2018 09:00