Papež na veliki četrtek v rimskem zaporu: Jezus tvega z vsakim izmed nas

VATIKAN (petek, 30. marec 2018, RV) – Papež Frančišek je spomin Gospodove zadnje večerje na veliki četrtek obhajal v rimskem zaporu Regina Coeli. Najprej se je srečal z ostarelimi in bolnimi zaporniki, sledila pa je sveta maša z obredom umivanja nog dvanajstim zapornikom. Osem izmed njih je katoličanov, dva muslimana, eden pravoslavne in eden budistične vere.

Umivanje nog: opravilo sužnjev, Jezusov zgled služenja
Med homilijo je sveti oče poudaril, da je dejanje umivanja nog predvsem izraz Jezusove ljubezni in odpuščanja: »Jezus svoj govor zaključi z besedami: "Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil." (Jn 13,15) Umivati noge. V tistem času so noge umivali sužnji: bilo je suženjsko opravilo. Ljudje so hodili po cesti, takrat ni bilo asfalta, ni bilo granitnih kock: takrat je bil na cesti prah in ljudje so si umazali noge. Ob vstopu v hišo so bili sužnji, ki so umivali noge. Bilo je delo sužnjev, opravilo. In Jezus je želel storiti prav to, da bi nam dal zgled, kako moramo mi služiti drug drugemu.«

Jezus postavi na glavo splošno znano navado tistega časa – in tudi današnjega
»Ko so bili nekoč na poti, sta dva učenca, ki sta si želela kariere, prosila Jezusa, da bi imela pomembni mesti, eden na njegovi desnici in drugi na levici (prim. Mr 10,35-45). In Jezus ju je pogledal z ljubeznijo – Jezus je vedno gledal z ljubeznijo – ter rekel: "Ne vesta, kaj prosita." (v. 38) "Vladarji narodov – reče Jezus – "gospodujejo", si pustijo streči in tako jim je dobro. (prim. v. 42) Pomislimo na tisto obdobje kraljev, zelo okrutnih vladarjev, ki jim služili sužnji. "Med vami pa – pravi Jezus – ne sme biti tako: kdor zapoveduje, mora služiti. Vaš voditelj mora biti vaš služabnik." (prim. v. 43) Jezus postavi na glavo splošno znano kulturno navado tistega časa – tudi današnjega: kdor zapoveduje, mora, da bi bil dober voditelj, kjerkoli že je, služiti.«

Jezus pride, da bi nam služil. Tvega z vsakim izmed nas
»Pomislimo na zgodovino: če bi kralji, cesarji, voditelji držav razumeli ta Jezusov nauk in bi ga uresničili, namesto da bi zapovedovali, namesto da bi bili kruti, da bi ubijali ljudi, se mnogo vojn ne bi niti začelo! Služenje: res je, da obstajajo ljudje, ki ne pripomorejo k tovrstnemu odnosu; prevzetni, osovraženi, ljudje, ki nam morda želijo slabo; vendar pa smo mi poklicani, da jim še bolj služimo. Obstajajo tudi ljudje, ki trpijo, ki jih je družba zavrgla, vsaj za določeno obdobje, in Jezus gre k njim, da  jim pove: Ti si pomemben zame. Jezus pride, da bi nam služil in znamenje tega, da nam Jezus služi danes tukaj, v zaporu Regina Coeli, je to, da je želel izbrati 12 izmed vas, kakor 12 apostolov, za umivanje nog. Jezus tvega z vsakim izmed nas. Vedite tole: Jezusu je ime Jezus, ni mu ime Poncij Pilat. Jezus si ne zna umiti rok: zna samo tvegati!« Pri tem je sveti oče prisotne povabil, naj pogledajo prizor na oltarju, na katerem je maševal, ter ga podaril zaporu v spomin na njegov obisk: »Poglejte to tako lepo podobo: Jezus je sklonjen med trnje, tvega, da se rani, ko želi vzeti izgubljeno ovco. Danes sem jaz, ki sem grešnik kakor vi, vendar pa predstavljam Jezusa, Jezusov odposlanec. Danes, ko se bom sklonil pred vsakim izmed vas, pomislite: "Jezus je tvegal v tem človeku, grešniku, da je prišel k meni in mi reče, da me ljubi." To je služenje, to je Jezus: nikoli nas ne zapusti; nikoli se nam ne naveliča odpuščati. Zelo nas ljubi. Poglejte, kako Jezus tvega! S to zavestjo nadaljujmo s tem obredom, ki je simboličen. Preden nam da svoje telo in svojo kri, Jezus tvega za vsakega izmed nas, in tvega v služenju, ker nas tako zelo ljubi.«

Srečanje po maši: imeti vedno nov pogled, sejati upanje
Po sveti maši se je papež Frančišek srečal še z nekaterimi zaporniki VIII. oddelka, ob koncu pa sta ga pozdravila še direktorica zapora ter eden izmed zapornikov. Sveti oče jima je odgovoril s kratkim nagovorom. Navezal se je na izrečene besede o novem pogledu ter poudaril, da je potrebno svoj pogled vedno znova prenavljati: kakor se v starosti pojavi siva mrena in se zato stvarnosti ne vidi dobro, je tudi z dušo; življenjsko delo, utrujenost, napake, razočaranja zatemnijo pogled duše. Zato je potrebno izkoristiti priložnosti, da prenovimo pogled. »Nikoli se ne naveličajte prenavljati pogleda. Narediti tisto operacijo sive mrene vsak dan. In vedno je potrebno prenavljati pogled. Vsi poznate prispodobo o polovici steklenice vina: če gledam polovico, ki je prazna, je življenje grdo, če pa gledam polovico, ki je polna, imam še pijačo.« Sveti oče je poudaril, da je potrebno imeti pogled, ki odpre upanje, kar je še posebej pomembno v tovrstni ustanovi. »Zaporniki so tukaj, da se naučijo "sejati upanje". Ne obstaja nobena pravična kazen, ki ne bi bila odprta obzorju upanja. Kazen, ki ni odprta upanju, ni krščanska, ni človeška! Zato smrtna kazen ni ne človeška ne krščanska.« Pri tem je papež nagovoril zaposlene v zaporu ter jih povabil, naj pomagajo sejati upanje ponovne vključitve v družbo. Vsem je zaželel, da bi preko vode vstajenja imeli nov pogled in upanje ter jih po tem, ko jim je zagotovil svojo molitev, prosil, naj tudi oni molijo zanj.