Petdeset let od smrti Martina Luthra Kinga. Jurkovič: Z njim se je začela nova doba

VATIKAN (torek, 3. april 2018, RV) – Jutri mineva 50 let od smrti Martina Luthra Kinga, Nobelovega nagrajenca za mir in borca za pravice Afroameričanov. Ubit je bil v Memphisu v ameriški zvezni državi Tennessee. Nekaj dni zatem je papež Pavel VI., s katerim se je King srečal leta 1964, izrazil svojo žalost ob njegovi smrti in ga imenoval »kristjan prerok rasne integracije«. Lik afroameriškega pastorja je bil navdih tudi za papeža Frančiška, ki se je nanj skliceval v svojem govoru v kongresu ZDA, 24. septembra 2015. Papež je pred nekaj tedni sprejel v avdienco tudi mlajšo hči Martina Luthra Kinga, Bernice Albertine, ki je kakor oče prav tako aktivna na področju nenasilja in boja proti diskriminaciji.

Jurkovič: M. L. King – pomembna osebnost 20. stoletja
O Kingovi vlogi in dediščini je za Radio Vatikan spregovoril nadškof Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi. Kot je dejal, je Luther King nedvomno pomembna osebnost v zgodovini boja za človekove pravice: »Brez dvoma lahko rečemo, da se z njim začne novo obdobje, ki ga je spremljal tudi splošen razvoj družbe, demokracije … Verjetno bo za vedno ostal med velikimi osebnostmi 20. stoletja, h katerim je treba prišteti druge, sledili so mu namreč številni drugi. V vsakem primeru je treba priznati, da se je z njim začela nova doba.«

Stične točke med papežem Frančiškom in Kingom
Papež Frančišek je pred ameriškim kongresom leta 2015 dejal, da »nas sanje Martina Luthra Kinga še vedno navdihujejo«. Ali lahko govorimo o stičnih točkah med Frančiškom in Kingom? Nadškof Jurkovič je zatrdil, da gre za »dve osebi, ki sta svetovno pozornost usmerili v novo vizijo sveta«. Martin Luther King je to storil na področju zaščite človekovih pravic za Afroameričane; papež pa prinaša nov pogled na Cerkev. Gre za dve načeli, ki se ju prepoznava kot tipični bodisi za Kinga bodisi za vse osebnosti krščanskega navdiha: prvo je nenasilje, načelo, ki je danes zelo problematično pred različnimi poskusi nasilnih dejanj; drugo pa je načelo univerzalnega bratstva, da se torej vse osebe obravnava kot člane istega bratstva.

Javne osebnosti usmerjajo pozornost na probleme
Nadškof Jurkovič se je dotaknil še problema rasizmov in diskriminacij, ki se vedno znova pojavljajo na različnih koncih sveta. »Tako bistvena vprašanja potrebujejo stalno pozornost in ta pozornost ne more biti samo birokratična, s strani oseb, ki delajo na tem področju, ampak tudi s strani javnih osebnosti,« je dejal Jurkovič. Vidnost se doseže samo preko vidnih osebnosti, ki morajo braniti pomembne tematike človeštva. Papež Frančišek to počne na izjemen način in vsi priznavajo to njegovo vlogo, ki jo je osvojil v tako kratkem času. »Tej viziji, ki je prav tako vizija Martina Luthra Kinga, moramo slediti in jo braniti. Vsi smo lahko srečni, a do tega lahko pride samo, če so vsi vključeni, od zadnjega do najbolj privilegiranega in obratno,« je še dejal nadškof.