VATIKAN (ponedeljek, 9. april 2018, RV) – Ob izidu apostolske
spodbude papeža Frančiška Veselite in radujte se je danes na tiskovnem uradu
Svetega sedeža potekala novinarska konferenca. Nov dokument so predstavili generalni
vikar za rimsko škofijo msgr. Angelo De Donatis, novinar Gianni Valente ter Paola
Bignardi iz Katoliške akcije.
Zakaj apostolska spodbuda o poklicanosti k svetosti?
O uvodu in prvem poglavju je spregovoril msgr. De
Donatis. Najprej je povedal, da je bilo prvo vprašanje, ki si ga je zastavil, zakaj
apostolska spodbuda o poklicanosti k svetosti. Poudaril je, da ima sodobni svet svetost
za nekaj zastarelega. In prav ta svet je tisti, kateremu je apostolska spodbuda namenjena.
Zatem je povedal, s kakšnim izzivom se želi dokument soočiti: »Pokazati večno aktualnost
krščanske svetosti. Predstavljena je na enak način, kot je zapisan v Svetem pismu,
da bi jo lahko predlagali vsem kot željeni cilj poti vsakega človeka.«
Svetost je resnično življenje, sreča, za katero smo bili ustvarjeni
Gre za klic, s katerim se Bog obrača na vsakogar.
Papež Frančišek to misel povzame z naslednjimi besedami: »Svetost je resnično življenje,
sreča, za katero smo bili ustvarjeni. In nasprotje od svetosti ni najprej grešno življenje,
ampak to, da se zadovoljimo s povprečnim, razvodenelim in neosnovanim življenjem.
Biti kristjani pomeni od Boga v dar prejeti življenje, ki je lepo, bogato s smislom,
polno okusa; odpraviti se na pot nas dela bolj žive, bolj človeške.« Bog podarja pot
svetosti, poguma, ki jo je potrebno živeti v hoji za Jezusom ter v mreži odnosov,
ki jih živimo z drugimi.
Usmeriti pozornost na to, kar je v krščanskem življenju bistveno
Po besedah vikarja za rimsko škofijo želi papež usmeriti
pozornost na to, kar je v krščanskem življenju bistveno; gre za pomoč, ki ohranja
naš pogled širok, da ne bi životarili, ampak se vprašali: kam gremo, kam gre Cerkev?
Pri tem je poudaril, da pripadnost Gospodu Jezusu in Cerkvi in postane nesmiselna,
če ne sledi jasno začrtani poti k svetosti.
Da bi ponovno odmeval klic k svetosti in iskanje načina, kako jo udejanjiti
»Namen spodbude ni podati razpravo o svetosti s številnimi
definicijami in lastnostmi. Moj skromen namen – zapiše papež Frančišek – je ta, da
bi ponovno odmeval klic k svetosti in iskanje načina, kako jo udejanjiti v sedanjem
kontekstu, z vsem njegovimi nevarnostmi, izzivi ter priložnostmi. Kajti Gospod je
izbral vse nas, da bi bili pred njim sveti in brezmadežni v ljubezni.« To je poudaril
tudi že Drugi vatikanski koncil in papež Frančišek v novi apostolski spodbudi ta klic
ponovno izpostavi.
Svetost, resnično in srečno življenje, je mogoča za vsakega – tudi zate!
»V prvem poglavju so predstavljene štiri ključne točke,
ki so hkrati tudi štiri razsežnosti poklicanosti k svetosti. Prva stvar, ki nam jo
želi reči sveti oče, je ta, da svetost ni nekaj drugega od življenja, ki ga živimo
vsak dan. Ampak gre za to, da vsakodnevno življenje živimo na izreden način, saj ga
Božja milost, Sveti Duh, ki smo ga prejeli pri krstu, dela lepega. Sad Duha je življenje,
ki ga živimo v veselju, v ljubezni. To je svetost. Ne gre za posebne pogoje, za to,
da bi vsak dan veliko časa posvečali molitvi, študiju teologije, opravljanju posebnih
služb v Cerkvi; gre za dar novega življenja, ki je zaradi Božjega daru dostopno vsem.
Papež navaja primere svetosti, vzame jih iz vsakdanjega življenja: starši, ki z veliko
ljubeznijo vzgajajo svoje otroke; možje in žene, ki delajo, da domov prinesejo kruh;
bolni, ostarele redovnice, ki so še vedno nasmejane so "svetniki sosednjih vrat".
Papež se v določenem trenutku obrne na bralca ter ga nagovori z besedami, da je "svetost,
to je resnično in srečno življenje, res mogoča za vsakega, tudi zate: Dovoli, da milost
tvojega krsta obrodi sadove," zapiše sveti oče.«
K svetosti smo poklicani skupaj z drugimi
Drugi poudarek v prvem delu apostolske spodbude je
dejstvo, da nas Bog kliče k svetosti skupaj z drugimi, znotraj medosebnih odnosov
v krščanski skupnosti. Tretja točka razmišlja o tem, da je vrelec, iz katerega izvira
svetost, Gospod Jezus. Cilj, h kateremu teži, je zgodovina človeštva. Vsak človek
mora po papeževih besedah razumevati svoje življenje kot poslanstvo.
Svoje življenje oblikovati po zgledu Kristusovega življenja
Zadnja misel prvega poglavja pa poudari, da krščanska
svetost teži k temu, da svoje življenje oblikujemo po zgledu Kristusovega življenja;
molitev in delovanje v svetu, trenutki tišine, služenja, družinsko življenje, služba.
Vse to lahko postaja del poti posvečevanja.
All the contents on this site are copyrighted ©. |