Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Homilije

Papež Frančišek misijonarjem Usmiljenja: Roditi se od zgoraj, da bi služili skupnosti

Papež Frančišek je daroval sveto mašo na oltarju ob katedri v baziliki sv. Petra skupaj z okoli 550 misijonarji Božjega Usmiljenja. - REUTERS

10/04/2018 12:41

VATIKAN (torek, 10. april 2018, RV) – »V knjigi Apostolskih del smo slišali: 'Apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa' (Apd 4, 33).« S temi besedami iz Apostolskih del je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo, ki jo je daroval pri oltarju ob katedri v baziliki sv. Petra, skupaj z okoli 550 misijonarji Božjega Usmiljenja. »Vse se začne z Jezusovim vstajenjem. Iz njega izhaja pričevanje apostolov ter iz tega se porajata vera in novo življenje članov skupnosti z njihovim pristnim evangeljskim stilom.«

Iz beril današnje svete maše prideta na površje dva neločljiva vidika: osebno prerojenje in življenje skupnosti. In sedaj, ko se obračam na vas, dragi bratje, mislim na vaše služenje, ki ga opravljate od Jubileja Usmiljenja naprej. Služenje, ki se odvija v obe ti smeri, tako v službi oseb, da se »ponovno rodijo od zgoraj« ter v službi skupnosti, da bi živele v veselju ter skladno z zapovedjo ljubezni. Današnja Božja beseda ponuja glede tega dve pojasnili, ki ju hočem, z mislijo ravno na vaše poslanstvo, ubrati za vas.

Roditi se od zgoraj
Evangelij spominja, da mora tisti, ki je bil poklican pričevati o Kristusovem vstajenju, najprej on sam »roditi se od zgoraj« (prim. Jn 3,7). Če ne, bomo postali kot Nikodem, ki ni razumel, čeprav je bil učitelj v Izraelu, Jezusovih besed, ko je ta rekel, da je za »priti v Božje kraljestvo«, potrebno »roditi se od zgoraj«, »roditi se iz vode in Duha« (prim. vv. 3-5). Nikodem namreč ni razumel Božje logike, ki je logika milosti, usmiljenja, zaradi katere je tisti, ki postane majhen velik, kdor postane zadnji je prvi, kdor prizna, da je bolan, je ozdravljen. To pomeni v resnici prepustiti primat v svojem življenju Očetu, Jezusu in Svetemu Duhu. Pozor! Ne gre za to, da postanete »obsedeni« duhovniki, skoraj tako, kot bi bili varuhi neke izjemne karizme. Ne, ampak normalni, preprosti, krotki, uravnovešeni duhovniki, sposobni nenehno pustiti se preroditi Svetemu Duhu, dojemljivi za njegovo moč, notranje svobodni – predvsem samega sebe – saj vas žene »veter« Svetega Duha, ki veje, kjer hoče« (prim. Jn 3,8).

Služenje skupnosti
Drugo pojasnilo pa se tiče službe skupnosti, da boste duhovniki, ki so sposobni v »puščavi« sveta »povzdigniti znamenje zveličanja, torej Kristusov križ, kot vir spreobrnjenja in prenove za vso skupnost in tudi za svet (prim. Jn 3,14-15). Še posebej hočem poudariti, da je vstali in umrli Gospod moč, ki ustvarja občestvo v Cerkvi in po Cerkvi v celotnem človeštvu. To je rekel Jezus pred svojim trpljenjem: »In jaz bom, ko bom povzdignjen z zemlje, vse pritegnil k sebi« (Jn 12,32). Ta moč občestva se od vsega začetka kaže v Jeruzalemski skupnosti, kjer je, kot to potrjuje knjiga Apostolskih del, »množica teh, ki so prejeli vero, imela eno srce in eno dušo« (4,32). To je bilo občestvo, v katerem je bilo konkretno podeljevanje dobrin, zaradi česa »jim je bilo vse skupno« (v. 32) in »nihče med njimi ni trpel pomanjkanja« (v. 34). Ta stil življenja skupnosti pa je bil »nalezljiv« tudi navzven, saj živa navzočnost Vstalega Gospoda daje takšno privlačno moč, da preko pričevanja Cerkve ter preko različnih oblik oznanila Dobre novice želi doseči vse, pri tem ni nihče izključen. Vi dragi bratje, vključite v službo te dinamike tudi vaše posebno poslanstvo misijonarjev Usmiljenja. Saj dejansko tako Cerkev kot svet še posebej potrebujeta Usmiljenje, da bi enost, kot jo hoče Bog v Kristusu, prevladala nad hudičevim negativnim delovanjem, saj se ta poslužuje tolikih sodobnih sredstev, ki so po sebi dobra, a če se jih slabo uporablja, namesto, da bi združevala, razdvajajo. Prepričani smo, da je »edinost močnejša od spora« (Evangelii gaudium, 228), vemo pa tudi, da to počelo brez Usmiljenja nima moči, da bi se konkretno udejanjilo tako v življenju kot v zgodovini.

Dragi bratje, s tega srečanja odidite veseli, saj ste bili potrjeni v služenju Usmiljenju. Potrjeni pred vsem v hvaležnem zaupanju, da ste bili vi prvi poklicani, »nenehno ponovno se roditi od zgoraj«,  iz Božje ljubezni in istočasno potrjeni v poslanstvu, da ponudite vsem Jezusovo znamenje, ki je bilo povzdignjeno z zemlje, da bo skupnost tako znamenje kot orodje edinosti sredi sveta.

10/04/2018 12:41