Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Homilije v Domu sv. Marte

Jutranja homilija: Sem svoboden v svetu, ki vpije 'Svoboda!', a je vedno bolj suženj?

»In jaz? Sem svoboden ali pa sem suženj svojih ambicij, bogastva, mode?«

13/04/2018 14:44

VATIKAN (petek, 13. april 2018, RV) – Sveti oče je med jutranjo mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte, govoril o treh primerih svobode, ki jih vidimo pri farizeju Gamalielu, apostoloma Petru in Janezu ter samemu Jezusu. »In jaz? Sem svoboden ali pa sem suženj svojih ambicij, bogastva, mode?« je papež vprašal med homilijo in izpostavil, da je resnična svoboda v tem, da damo Bogu prostor v svojem življenju in mu sledimo z veseljem, tudi sredi trpljenja.

Današnje besedno bogoslužje nam ponuja tri primere svobode. Smo svobodni, da razmišljamo s trezno glavo in damo prostor Bogu v svojem življenju kakor Gamaliel? Smo svobodni, da sledimo Jezusu z veseljem tudi sredi trpljenja kakor Peter in Janez? Smo svobodni od strasti, ambicij, mode? Ali pa smo kakor svet, ki je nekoliko shizoiden: kriči 'svoboda', a je vedno bolj suženj?

Svoboden človek se ne boji časa
Papež Frančišek je med homilijo dejal, da je svoboda, o kateri govorimo v tem velikonočnem času, svoboda otrok, ki nam jo je povrnil Jezus s svojim odrešenjskim delom. Prvi primer svobodne osebe je prikazan v odlomku iz Apostolskih del (glej Apd 5,34-42). Farizej Gamaliel, učitelj postave, prepriča zbor, naj osvobodi Petra in Janeza, ki sta bila v ječi zaradi ozdravitve nekega hromega človeka. Gamaliel je svoboden mož, razmišlja s trezno glavo, utemeljuje in zbor prepriča, da bo čas pokazal svoje.

Papež je pojasnil: »Svoboden človek nima strahu pred časom: pusti delovati Bogu. Pusti prostor, da bi Bog lahko deloval v času. Svoboden človek je potrpežljiv. In ta je bil jud, ni bil kristjan, ni poznal Odrešenika Jezusa, a bil je svoboden človek. Misli s svojo glavo, o tem govori drugim in ti to sprejmejo. Svoboda ni nepotrpežljiva.«

Tudi Pilat je dobro razmišljal, s trezno glavo, in spoznal, da je Jezus nedolžen. A ni mu uspelo rešiti problema, ker ni bil svoboden. Bil je navezan na napredovanje. Manjkal mu je pogum svobode, kajti bil je suženj karierizma, ambicije, uspeha.

Svoboden od trpljenja
Drugi primer svobode sta Peter in Janez, ki sta ozdravila hromega človeka in zato bila privedena pred zbor. Ta ju na koncu osvobodi, še prej pa ju da pretepsti, čeprav sta bila nedolžna. Bila sta kaznovana po krivici, a izpred velikega zbora sta odšla vesela, da sta bila vredna trpeti zasramovanje za Jezusovo ime. »To je veselje zaradi posnemanja Jezusa,« je pripomnil sveti oče. Gre za drugo vrsto svobode: še večjo, še bolj prostrano, bolj krščansko. Peter bi lahko šel k sodniku, se pritožil proti velikemu zboru ter zahteval odškodnino. A je bil, nasprotno, vesel. Kakor tudi Janez. Kajti trpela sta za Jezusovo ime. Morda sta se spomnila njegovih besed: »Blagor vam, ko vas bodo žalili, preganjali zaradi mene. Blagor vam.«

Bila sta svobodna od trpljenja, da bi tako sledila Jezusu. Kot je izpostavil papež, je ravno to krščanska drža: »Gospod, dal si mi veliko, zame si zelo trpel. Kaj lahko jaz storim zate? Gospod, vzemi moje življenje, moje misli, moje srce, mene vsega.«

»To je svoboda zaljubljenca v Jezusa Kristusa. Zapečatena s Svetim Duhom, z vero v Jezusa Kristusa. Ti si storil to zame, jaz delam to zate. Tudi danes jih je veliko kristjanov, ki so v zaporih, ki so mučeni, ki imajo to svobodo – da izpovedujejo Jezusa Kristusa,« je dejal Frančišek.

Največja svoboda konča na križu
Tretji zgled svobode je sam Jezus, ki v odlomku iz današnjega evangelija naredi čudež pomnožitve kruha. Na koncu so bili ljudje navdušeni in Jezus je razumel, da so prišli, da bi ga postavili za kralja. In se je ponovno umaknil na goro. Umaknil se je pred triumfalizmom. Ni se pustil ujeti v ta triumfalizem. Bil je svoboden. Kakor v puščavi, ko je vzdržal pred satanovimi skušnjavami, kajti bil je svoboden. In njegova svoboda je bila, da je sledil Očetovo voljo. Končal bo na križu. In to je po papeževih besedah največja svoboda – Jezus, ki je sledil Očetovi volji, da bi ozdravil naše sinovstvo.

»Danes pomislimo na svojo svobodo, na našo svobodo. Trije primeri: Gamaliel, Peter in Janez in sam Jezus,« je papež Frančišek povzel ob koncu homilije. »In moja svoboda, je krščanska? Sem svoboden? Ali pa sem suženj svojih strasti, ambicij, mnogih stvari, bogastva, mode? Zdi se kot šala, a koliko ljudi je sužnjev mode! Pomislimo na našo svobodo v tem svetu, ki je nekoliko shizoiden, shizofren. Vpije 'Svoboda, svoboda, svoboda!', a je vedno bolj suženj, suženj, suženj. Razmislimo o tej svobodi, ki nam jo Bog daje v Jezusu.«

13/04/2018 14:44