2018-04-15 12:30:00

Kardinal Amato o novem blaženem z Madagaskarja: Lucieno Botovasoa


VATIKAN (nedelja, 15. april 2018, RV) – Danes je v kraju Vohipeno na Madagaskarju potekala beatifikacija Luciena Botovasoe, laika, družinskega očeta in frančiškanskega tretjerednika. Po bl. Victorii Rasoamanarivo ter bl. Raphaelu Rafiringi se malgaška Cerkev tako veseli tretjega blaženega, tokrat mučenca. Več o njegovem življenju je v pogovoru za Vatican News povedal kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov:

»Rodil se je leta 1908 v kraju Vohipeno blizu vzhodne obale Madagaskarja, kamor so misijonarji prišli leta 1899. Bil je prvi izmed devetih otrok, obiskoval je katoliško šolo. Krščen je bil 15. aprila 1922, na Veliko noč, in sicer ko je imel 14 let. Isti dan je prejel tudi prvo obhajilo, leto kasneje pa sveto birmo. Mučen je bil 15. aprila 1947.
Lucien Botovasoa je bil resnično zgleden kristjan. Po Jezusovem zgledu je učil delati dobro, živeti v miru z bližnjimi, oblikovati  bratsko skupnost, ki sprejema ter je spoštljiva. Na sovraštvo je odgovarjal z dejavno ljubeznijo, na razdeljenosti z občestvom, na laž ter zlo z dobrim. Bil je pristen učitelj dobrega življenja: dober državljan, ljubezniv oče, skrben mož.

Bil je izredno inteligenten. Po štirih letih študija (1924-1928) v jezuitskem kolegiju je diplomiral ter takoj postal župnijski učitelj v Vohipenu. Njegovo geslo je bilo: Vse v večjo Božjo slavo. Pri 22 letih se je poročil s Suzanne Soazana ter želel živeti svetost tudi v zakonu, v katerem se jima je rodilo osem otrok. Nekoč je odkril priročnik frančiškanskih tretjerednikov ter ustanovil prvo bratovščino. Opustil je lepa oblačila ter se začel oblačiti zelo skromno, ob sredah in petkih pa se je postil. Ob polnoči je vstajal ter kleče molil, okoli četrte ure zjutraj pa se je odpravil v cerkev, kjer je počakal na sveto mašo. Po duši je bil frančiškan, vedno vesel, neprenehoma je molil ter imel v roki vedno rožni venec.

Med enim izmed uporov v boju za neodvisnost, 30. marca 1947, na cvetno nedeljo, so Luciena aretirali in obsodili na smrt zaradi njegove krščanske vere. Medtem, ko so ga vodili k reki, je molil z besedami: "Moj Bog, odpusti mojim bratom. Naj bo moja kri, prelita po zemlji, za zveličanje moje domovine." Bil je obglavljen, njegovo telo so vrgli v reko. Umrl je kot mučenec, po zgledu Jezusa, božjega Učitelja.«

Ob koncu pogovora pa je kardinal Amato povedal, kaj nam bl. Lucien, mlad družinski oče, bogat v človečnosti in svetosti, sporoča danes: »Uči nas celovito živeti evangelij, kakor nam pravi papež Frančišek v dokumentu, ki je pravkar izšel. Evangelij, ki je knjiga življenja in ne smrti, bratstva in ne diskriminacije. Lucien ni bil umorjen zato, ker bi užalil in zmerjal bližnjega, ampak le zato, ker je mogel živeti kot pravičen in svoboden človek. Daje nam velik zgled in pomembno zapuščino: odpuščanje bližnjemu, tudi odpuščanje sovražnikom ter povabilo, da bi živeli v bratstvu in miru z vsemi. To je edini zakon evangelija. To je bilo edino življenjsko pravilo bl. Luciena Botovasoe.«

 








All the contents on this site are copyrighted ©.