2018-04-15 09:30:00

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (9. – 14. april 2018)


Kateheza: Krst je temelj krščanskega življenja
»Kristusova velika noč nas s svojo novostjo doseže preko krsta, da bi nas ta spremenil po njegovi podobi: krščenci pripadajo Jezusu Kristusu, On je Gospod njihovega življenja,« je dejal papež Frančišek med splošno avdienco v sredo. Pri katehezi je poudaril, da je krst »temelj celotnega krščanskega življenja«. Je prvi zakrament, v kolikor predstavlja prva vrata, ki omogočajo Gospodu Kristusu, da se naseli v naši osebi, nam pa, da se potopimo v njegovo skrivnost.

Grški glagol krstiti pomeni potopiti. Kopel z vodo je obred, ki je skupen različnim verovanjem. Z njim se izraža prehod od enega stanja k drugemu. Je znamenje očiščenja za nov začetek. A mi kristjani ne smemo spregledati, da če se telo potopi v vodo, se dušo potopi v Kristusa, da bi prejeli odpuščanje od greha in zasijali z božansko lučjo. »V kreposti Svetega Duha nas krst potopi v Gospodovo smrt in vstajenje, s tem ko v krstnem izviru utopi starega človeka, nadvladanega z grehom, ki ga ločuje od Boga, in povzroči rojstvo novega človeka, ponovno ustvarjenega v Jezusu. V Njem so vsi Adamovi otroci poklicani v novo življenje.«

Pri papežu misijonarji usmiljenja
Prejšnji teden so se v Rimu na nekaj dnevnem srečanju zbrali misijonarji usmiljenja. Že v nedeljo, na praznik Božjega usmiljenja, so s papežem somaševali na Trgu sv. Petra. V torek je sveti oče skupaj z njimi daroval mašo v baziliki sv. Petra, pred tem pa jih je sprejel v zasebno avdienco.

V govoru je dejal, so misijonarji usmiljenja Božji sodelavci: »Sporočilo, ki ga prinašamo v Kristusovem imenu, je sporočilo pomiritve z Bogom. Naš apostolat je poziv k iskanju in sprejetju Očetovega odpuščanja. Kot vidimo, Bog potrebuje ljudi, ki bodo v svet ponesli njegovo odpuščanje in njegovo usmiljenje. To je isto poslanstvo, ki ga je vstali Gospod dal svojim učencem na dan po njegovi veliki noči: 'Tedaj jim je Jezus spet rekel: Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam. In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.' Ta odgovornost, ki je položena v naše roke, zahteva življenjski slog, ki je koherenten s poslanstvom, ki smo ga prejeli. Biti sodelavci usmiljenja torej predpostavlja, da se živi usmiljeno ljubezen, ki smo jo mi prvi doživeli. Drugače ne bi niti moglo biti.«

Ko k spovedniku pristopi spokornik se je po papeževih besedah pomembno in primerno zavedati, da ima pred sabo prvi sad srečanja z Božjo ljubeznijo, ki se je že prej zgodilo in med katerim je Bog s svojo milostjo odprl njegovo srce in ga naredil dovzetnega za spreobrnjenje. »Naše duhovniško srce bi moralo zaznati čudež pri osebi, ki se je srečala z Bogom in je že prej doživela učinkovitost njegove milosti,« je poudaril sveti oče. »Ne more biti resnične sprave, če se ta ne začne z milostjo med srečanjem z Bogom, ki je pred srečanjem z nami spovedniki. Ta pogled vere omogoča, da izkušnjo sprave zastavimo kot dogodek, ki ima svoj izvir v Bogu, v Pastirju, ki takoj ko se zave izgubljene ovce, jo gre iskat, dokler je ne najde (glej Lk 15,4-6).«

Univerze – laboratoriji dialoga in srečanja
S papežem Frančiškom se je srečalo vodstvo ameriške univerze Villanova University iz Philadelphie. Sveti oče je izpostavil, da je nujen vidik vzgojne naloge »razvoj vesoljnega, katoliškega pogleda na edinost človeške družine in prizadevanje za dejansko solidarnost, ki je potrebna v boju proti velikim neenakostim in nepravičnostim, ki zaznamujejo sedanji svet. Univerze so po svoji naravi poklicane biti laboratoriji dialoga in srečanja v službi resnice, pravičnosti in zaščite človeškega dostojanstva na vsaki ravni,« je poudaril papež. Dodal je, da to še posebej velja za katoliško ustanovo, ki »pomaga Cerkvi pri njenem poslanstvu pospeševanja avtentične in integralne rasti človeške družine proti njeni dokončni polnosti v Bogu«.

Iz kapele Doma sv. Marte
Papež Frančišek je v minulem tednu dvakrat maševal v kapeli Doma sv. Marte. V četrtek je govoril o krščanskem pričevanju. Med drugim je dejal: »Zgodi se, da velikokrat zaradi grehov, kompromisov, strahu pozabimo na to prvo srečanje, srečanje, ki nam je spremenilo življenje. Sicer nam pride v spomin, a to je zvodeneli spomin, zaradi njega postanemo kristjani 'vrtnične vode', zvodeneli, površinski. Vedno prositi Svetega Duha za milost konkretnosti. Jezus je prišel v moje življenje preko mojega srca. Duh je vstopil vame. Potem sem morda pozabil … Milost spomina na prvo srečanje.«

Petkova homilija pa je bila namenjena svobodi: »Danes pomislimo na svojo svobodo, na našo svobodo. Moja svoboda - je krščanska? Sem svoboden? Ali pa sem suženj svojih strasti, ambicij, mnogih stvari, bogastva, mode? Zdi se kot šala, a koliko ljudi je sužnjev mode! Pomislimo na svojo svobodo v tem svetu, ki je nekoliko shizoiden, shizofren. Vpije 'Svoboda, svoboda, svoboda!', a je vedno bolj suženj, suženj, suženj. Razmislimo o tej svobodi, ki nam jo Bog daje v Jezusu.«

Gaudete et Exsultate
V začetku minulega tedna je izšla apostolska spodbuda papeža Frančiška o poklicanosti k svetosti v sedanjem svetu z naslovom Gaudete et Exsultate ali Veselite in radujte se. »Moj skromen cilj je,« zapiše papež na začetku dokumenta, »ponovno oznaniti poklicanost k svetosti, pri tem pa si prizadevati, da bi se jo utelesilo v aktualnem kontekstu, z njegovimi nevarnostmi, izzivi in priložnostmi. Kajti Gospod je izbral vse nas, da bi bili pred njim sveti in brezmadežni v ljubezni.«








All the contents on this site are copyrighted ©.