Kateheza med splošno avdienco: Krst in znamenje križa

VATIKAN (sreda, 18. april 2018, RV) – Na Trgu sv. Petra je tudi danes potekala splošna avdienca, med katero je sveti oče imel katehezo o zakramentu krsta. V ospredje je postavil znamenje križa ter med drugim starše pozval, naj otroke naučijo, da se bodo znali prav pokrižati. Narediti znamenje križa namreč pomeni povedati sebi in drugim, komu pripadamo in kdo želimo biti.

Krst pomaga živeti povezani s Kristusom
Papež Frančišek je katehezo namenil pojasnjevanju obreda zakramenta krsta. Pomen krsta namreč pride v ospredje med njegovim obhajanjem. Če pogledamo bogoslužna dejanja in besede, lahko razumemo milost in namen tega zakramenta, ki ga je vedno treba na novo odkrivati. Krsta se spomnimo pri oškropitvi z blagoslovljeno vodo, kar se lahko naredi na začetku nedeljske maše, in tudi pri obnovitvi krstnih obljub med velikonočno vigilijo. »Kar se zgodi med obhajanjem krsta namreč spodbudi duhovno dinamiko, ki ostaja navzoča skozi vse življenje krščencev; zažene proces, ki omogoči, da živimo povezani s Kristusom v Cerkvi,« je izpostavil. Zato nas vrnitev k izviru krščanskega življenja vodi k boljšemu razumevanju daru, ki smo ga prejeli pri našem krstu, in k obnovitvi zavzetosti, da odgovorimo v tistem položaju, v katerem se danes nahajamo. »Obnoviti zavzetost, bolje razumeti ta dar, kar je krst, in spomniti se svojega krsta,« je povzel papež in spomnil, da je že pri katehezi prejšnjo sredo izpostavil, kako pomembno je vedeti za datum svojega krsta, saj je ta drugi rojstni dan.

Ime nas potegne iz anonimnosti
Pri sprejemu na začetku obreda se kandidata za krst najprej povpraša po njegovem imenu, kajti ime nakazuje identiteto osebe. Ko se predstavimo, povemo svoje ime in tako izstopimo iz anonimnosti. Brez imena ostanemo nepoznani, brez pravic in dolžnosti. Bog vsakega pokliče po imenu, ljubi nas kot posameznike, v konkretnosti naše zgodovine. »Krst prižge osebno poklicanost k življenju kot kristjanov, ki se bo razvijala vse življenje.« Terja oseben odgovor, ki se ga ne more izposoditi z nekim »kopiraj in prilepi«. »Krščansko življenje je namreč sestavljeno iz vrste klicev in odgovorov: Bog skozi leta kar naprej izgovarja naše ime, da na tisoče načinov odmeva njegov klic, naj postanemo podobni njegovemu Sinu Jezusu.« Ime je torej zelo pomembno. Starši razmišljajo o otrokovem imenu še preden se ta rodi. Tudi to je del pričakovanja otroka, ki bo po lastnem imenu dobil svojo edinstveno identiteto, po krščanskem življenju povezano z Bogom.

Znamenje križa
Da postanemo kristjani je seveda dar, ki prihaja od zgoraj. Vere ni mogoče kupiti, lahko pa zanjo prosimo in jo dobimo v dar. Krst je zakrament tiste vere, s katero ljudje, razsvetljeni z milostjo Svetega Duha, odgovorijo na Kristusov evangelij. Da bi zanetili in prebudili iskreno vero kot odgovor na evangelij, imamo formacijo katehumenov in pripravo staršev ter tudi poslušanje Božje besede med samim krstom.

Če odrasli katehumeni v prvi osebi izrazijo to, kar želijo prejeti od Cerkve v dar, otroke predstavljajo starši z botri. Pogovor z njimi jim pomaga izraziti željo, da otroci prejmejo krst in da ga opravi Cerkev. »Izraz vsega tega je znamenje križa, ki ga krstitelj in starši naredijo na čelu otroka. Znamenje križa izraža Kristusov pečat na tistem, ki mu bo pripadal, in pomeni milost odrešenja, ki nam jo je Kristus pridobil s svojim križem.« Papež je pripomnil, da je pomembno otroke naučiti, da se znajo prav pokrižati, saj se bodo tako znali pokrižati tudi, ko bodo odrasli.

Pokrižati se – pokazati svojo pripadnost
Križ izraža, kdo smo: naše govorjenje, mišljenje, gledanje, delovanje je v znamenju križa oziroma v znamenju Jezusove ljubezni vse do konca. Otroke se pokriža na čelu. Odrasle katehumene pa se pokriža tudi na ušesih, očeh, ustih, prsih in ramenih z naslednjimi besedami: »Prejmite znamenje križa na ušesih, da boste slišali Gospodov glas, na očeh, da boste videli Božjo slavo, na ustih, da boste govorili Božji besedi, na prsih, da bo po veri Kristus prebival v vaših srcih, na ramenih, da boste sprejeli nase Kristusov prijeten jarem.« Sveti oče je dodal, da kristjani postanemo v takšni meri, v kakršni se križ vtisne v nas kakor velikonočno znamenje in tudi na zunaj naredi viden krščanski način pristopanja k življenju. »Narediti znamenje križa, ko se prebudimo, pred jedjo, pred nevarnostjo, pred zaščito pred hudim, zvečer pred spanjem pomeni reči samim sebi in drugim, komu pripadamo in kdo želimo biti.« Zato je tudi zelo pomembno naučiti otroke, da se znajo prav pokrižati. Papež Frančišek je ob koncu kateheze še predlagal, da enako kot v cerkvi, lahko naredimo tudi doma in imamo v mali posodici blagoslovljeno vodo ter se vsakokrat, ko gremo od doma ali se vrnemo domov, pokrižamo z vodo in se spomnimo, da smo krščenci.