TRG SV. PETRA (nedelja, 22. april 2018, RV) – »Dragi bratje in
sestre, dober dan! Bogoslužje današnje četrte velikonočne nedelje nadaljuje z namenom
pomagati nam ponovno odkriti našo identiteto učencev vstalega Gospoda.« S temi besedami
je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se Kraljica nebeška,
z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.
Kdo je Kristus, ki nas ozdravlja?
V Apostolskih delih je Peter odkrito izjavil, da se je ozdravitev hromega, ki jo je
on storil ter o čemer govori ves Jeruzalem, zgodila v Jezusovem imenu, kajti »v nikomer
drugem ni zveličanja« (4,12). V tem ozdravljenem človeku je vsakdo od nas, on je naša
podoba, vsi smo v njem, so naše skupnosti, kajti vsakdo lahko ozdravi od tolikih oblik
duhovnih bolezni – častihlepnosti, lenobe, ošabnosti – če le sprejme, da bo položil
svoje bivanje v roke vstalega Gospoda. »V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana«, trdi
Peter, »stoji ta človek zdrav pred vami« (v. 10). Toda, kdo je Kristus, ki ozdravlja?
V čem je to, da smo od njega ozdravljeni? Česa nas ozdravlja? Preko katerih drž?
Dobri pastir je, ki da svoje življenje
Odgovor na vsa ta vprašanja najdemo v današnjem evangeliju, kjer Jezus pravi: »Jaz
sem dobri pastir; dobri pastir da svoje življenje za ovce« (Jn 10,11). To Jezusovo
samopredstavitev ne moremo skrčiti le na čustveno spodbudo brez kakršnega koli konkretnega
učinka. Jezus ozdravlja preko tega, da je pastir, ki da življenje. S tem, ko daje
svoje življenje za nas, Jezus vsakemu pravi: »Tvoje življenje ima zame tolikšno vrednost,
da za njegovo rešitev dam sebe vsega«. Ravno to darovanje svojega življenja ga napravlja
najodličnejšega dobrega Pastirja, Njega, ki ozdravlja, Njega, ki nam omogoča, da bomo
lahko živeli lepo in rodovitno življenje.
Pod kakšnimi pogoji nas Jezus lahko ozdravi?
Drugi del istega evangeljskega odlomka nam pove, pod kakšnimi pogoji nas Jezus lahko
ozdravi in napravi naše življenje veselo in rodovitno: »Jaz sem dobri pastir«, pravi
Jezus »in poznam svoje ovce in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam
Očeta« (vv. 14-15). Jezus ne govori o razumskem spoznanju, ne, temveč o osebnem odnosu,
posebni ljubezni, o medsebojni nežnosti, ki je odsev iste intimne ljubezni med Njim
in Očetom. To je torej ta drža, preko katere se uresničuje živ odnos z Jezusom, torej
pustiti se spoznati Njemu. Ne se zapreti vase, ampak odpreti se Gospodu, da nas bo
spoznal. On je pozoren na vsakega od nas, do vseh globin pozna naše srce, pozna naše
odlike in tudi naše hibe, načrte, ki smo jih uresničili in upanja, ki so se razblinila.
Toda sprejema nas takšne kot smo, tudi z našimi grehi, da bi nas ozdravil, jih odpustil
in nas vodi z ljubeznijo, da lahko hodimo tudi po neprehodnih poteh, ne da bi se izgubili.
On nas spremlja.
Poklicani smo poznati Jezusa
Prav tako smo pa tudi mi poklicani poznati Jezusa. To vključuje srečanje z Njim, srečanje,
ki prebuja željo, da bi hodili za njim, zapustili nase sklicujoče se drže ter se napotili
na nove poti, ki nam jih kaže Kristus sam in se odpirajo v širna obzorja. Ko se v
naših skupnostih ohladi želja, da bi živeli odnos z Jezusom, poslušali njegov glas
in hodili zvesto za njim, je neizogibno, da bodo prevladali drugi načini razmišljanja
in življenja, ki niso skladni z evangelijem. Marija, naša Mati naj nam pomaga, da
bomo zoreli v vedno močnejšem odnosu z Jezusom. Odpri nas za Jezusa, da bo vstopil
v nas, za močnejši odnos, kajti On je vstali. Tako bomo lahko vse življenje hodili
za njim. Naj na ta svetovni dan molitve za poklice Marija posreduje, da jih bo veliko
z velikodušnostjo in vztrajnostjo odgovorilo Gospodu, ki kliče, da vse zapustimo zaradi
njegovega Kraljestva.
All the contents on this site are copyrighted ©. |