Kateheza:
Krst daje moč za boj proti hudemu
Krst ni neka čarobna formula, ampak je dar, je izpostavil sveti oče med splošno avdienco,
ko je nadaljeval kateheze o krstu. Kot je dejal, je krst »dar Svetega Duha, ki
tistega, ki ga prejme, usposobi za boj proti hudemu duhu, s tem da veruje, da je Bog
poslal na svet svojega Sina, da bi uničil satanovo oblast in človeka prenesel iz teme
v svoje kraljestvo neskončne luči«. Iz izkušnje vemo, da je krščansko življenje
vedno podvrženo skušnjavi, predvsem skušnjavi, da bi se ločili od Boga, od njegove
volje, od pogovora z njim, da bi padli v zanke posvetnih zapeljivosti. Krst pa nas
pripravlja in nam daje moč za ta vsakodnevni boj, tudi za boj proti hudiču. »Težko
se je boriti proti hudemu, ubežati njegovim zvijačam, ponovno najti moč po napornem
boju, a vedeti moramo, da je vse krščansko življenje boj,« je zatrdil papež.
»A prav tako moramo vedeti, da nismo sami, da Mati Cerkev moli, da njeni otroci,
ponovno rojeni v krstu, ne bi padli v pasti hudega duha, ampak bi jih premagali z
močjo Kristusove velike noči. Okrepljeni z vstalim Gospodom, ki je premagal gospodarja
tega sveta (glej Jn 12,31), lahko tudi mi ponavljamo z vero sv. Pavla: Vse zmorem
v njem, ki mi daje moč (Flp 4,13). Vsi mi lahko zmagamo, premagamo vse, a to z močjo,
ki prihaja od Jezusa.«
Vrh
voditeljev Južne in Severne Koreje
V sredo, ob koncu splošne avdience, je papež Frančišek spomnil na vrh voditeljev Južne
in Severne Koreje, ki je potekal v petek, 27. aprila, v Panmunjomu. Opisal ga je kot
priložnost za začetek transparentnega dialoga, konkretne poti sprave in obnovljenega
bratstva, da bi se zagotovil mir na Korejskem polotoku in po vsem svetu. »Sveti
sedež spremlja, podpira in spodbuja vsako koristno in iskreno iniciativo za izgradnjo
boljše prihodnosti, v znamenju srečanja in prijateljstva med narodi,« je dejal.
Vse, ki imajo neposredne politične odgovornosti, je pozval k pogumu, da »postanejo
'obrtniki' miru«.
Civilizacija
ljubezni bo dala dušo sedanjemu svetu
S papežem Frančiškom so se prejšnji teden srečali člani morfontanske skupnosti Bratje
sv. Gabriela. Sveti oče jim je govoril o bratstvu: »Preiti od skupnega življenja
k bratskemu življenju lahko vsakdanjo pot naredi lahkotnejšo in veselejšo. Pozornost
do brata, ki je ob meni, kakor tudi dialog, podpirata občestvo v različnosti. V sedanji
duhovni krizi, ki povzroča tesnobo in žalost zaradi izgube življenjskega smisla, vas
vabim, da oblikujete skupnost sprejemanja, v kateri je lepo živeti, predvsem mladim
pa pokažete veselje hoje za Kristusom in odgovora na njegov klic. Naj čutijo, da se
jih posluša brez predsodkov, da se jih priznava in ceni. Tako bodo lahko darove, ki
jim jih je namenil Bog, s svojim navdušenjem ponudili za dobro vseh. Samo 'civilizacija
ljubezni' bo lahko dala dušo našemu globaliziranemu svetu, ki je v oblasti stalnih
sprememb. Zahvaljujoč vaši karizmi, živeti s predanostjo in modrostjo, ste lahko svetilniki,
ki osvetljujejo evangeljski značaj vzgojnega poslanstva. Evangelij usmerja k življenju
in delovanju v vseh okoljih.«
Če evangelij premišljujemo s tega vidika, lahko prepoji življenje v skupnosti. »Od Jezusa, utelešene modrosti, se učimo, kako sprejeti drugega in z njim vzpostaviti odnos, še posebej, če je drugačen, iz druge kulture, druge generacije. Pojdimo v središče njegovega pričakovanja in izrazimo svojo ljubezen s konkretnimi dejanji, s sočutjem in podelitvijo, tudi za ceno tveganja.« Tako bodo izzivi posredovanja vere in skupnega življenja lahko zbrani z ustvarjalnostjo preko pedagogike ter vzgojnega in družbenega načrta. Papež je spomnil tudi na skrb za revne: »V središču vašega poslanstva je vedno bila pozornost do revnih in obrobnih. Še naprej jim pomagajte, da bodo protagonisti svoje prihodnosti in bodo zasedli svoje mesto v družbi.«
Znanost
in etična odgovornost
Na srečanju z udeleženci mednarodne konference o regenerativni medicini je papež Frančišek
poudaril, da bistvenega pomena zavedati se svoje etične odgovornosti v odnosu do človeštva
in okolja, v katerem živimo: »Medtem ko Cerkev ceni vsak raziskovalni in izvajalni
trud, namenjen skrbi za trpeče osebe, pa prav tako opozarja na eno od temeljnih načel,
da namreč ni vse, kar je tehnično mogoče ali izvedljivo, zato tudi etično sprejemljivo.
Znanost, kakor tudi vsaka druga človeška dejavnost, se zaveda, da ima meje, ki jih
je treba spoštovati za dobro samega človeštva, in da potrebuje čut za etično odgovornost.
Resnično merilo napredka je to, kar upošteva dobro vsakega človeka in vsega človeka,
kakor je dejal bl. Pavel VI. […] Če želimo pripraviti prihodnost in s tem zagotoviti
dobro vsake človeške osebe, moramo delovati s toliko večjo občutljivostjo kolikor
močnejša postajajo sredstva, ki so nam na razpolago. To je naša odgovornost do drugega
in do vseh človeških bitij.«
Iz
kapele Doma sv. Marte
Pregled papeških dogodkov v minulem tednu sklenimo z mislijo svetega očeta iz ene
od jutranjih homilij v Domu sv. Marte: »Naj nam Gospod podeli milost, da se bomo
znali upirati tistemu, čemur se moramo upirati, kar prihaja od hudega, kar nam jemlje
svobodo; in da se bomo znali odpreti za novosti, a samo za tiste, ki prihajajo od
Boga, z močjo Svetega Duha; naj nam da milost razločevanja znamenj časov, da bi sprejeli
odločitve, ki jih v tistem trenutku moramo sprejeti.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |