Časopis L’Osservatore Romano sam sebi zastavlja cilje
BARCELONA (Sreda, 29. avgust 07 RV) – Poluradni vatikanski časopis L'Osservatore Romano
sam sebi zastavlja cilje, je izjavil Salvador Aragonés, ki je svojo doktorsko dizertacijo
posvetil proučevanju dnevnika. Salvador Aragonés je nekdanji dopisnik v Rimu za špansko
tiskovno agencijo Europa Press in sedanji poddekan na Mednarodni univerzi Katalonija.
Za tiskovno agencijo ZENIT je povedal, da je časopis L'Osservatore Romano vedno smatral
za edinstven časopis. Živi tako rekoč od naročnin, ima nekaj zelo vplivnih bralcev,
je edini državni časopis, direktorja pa imenuje sam papež, je izjavil Aragonés. Čeprav
časopis izhaja v italijanskem jeziku in so vsi pisci Italijani, v Italiji ni »italijanski
dnevnik«, kajti večji del naklade je tiskan zunaj Italije. Časopis ima edinstven način
poročanja in organizacijo ter tudi edinstveno bralstvo. V središče postavlja Svetega
očeta in v mednarodnem poročanju sledi smeri Vatikanskega državnega tajništva. Po
besedah Aragonésa L'Osservatore Romano bere malo ljudi, a so zelo vplivni. V njihov
krog sodijo diplomati in verski voditelji različnih veroizpovedi. Vpliv časopisa ni
povezan z njegovo razširjenostjo in naklado, je dejal Aragonés. Pojasnil je tudi,
zakaj L'Osservatore Romano velja za poluradno glasilo Vatikana. Kot uradni vatikanski
časopis bi lahko veljal v dveh pomenih: ker poroča o določenih novicah, ki se nanašajo
na Vatikan, in ker poroča o Svetem očetu. Ostalo vsebino pa bi lahko imenovali poluradna,
ker ne predstavlja uradnega razmišljanja državnega tajnika ali papeža samega. Take
vrste je pretežno število člankov in poročil, najsi bodo verske ali politične narave.
S svojo vsebino ne nasprotujejo, niti se ne oddaljujejo od uradne linije. Ker pa ne
predstavljajo papeževega stališča, je časopis označen kot poluradni. Aragonés je navedel
besede prejšnjega Papeža Janeza Pavla II., ki je L'Osservatore Romano definiral kot
papežev glas, in to je tisto, kar časopisu daje njegovo identiteto. Po Aragonésovem
mnenju L'Osservatore Romano dosega cilje, ki si jih sam zastavlja. Ne zavaja, gre
ven, med svoje zveste bralce, skrajno zanesljivo sporoča o papeževih dejavnostih in
je glasen oznanjevalec cerkvenega nauka v javnem prostoru, še posebej v spornih primerih,
je povedal Salvador Aragonés.