Benedikt XVI. pred splošno avdienco blagoslovil kip sv. Marona

VATIKAN (sreda, 23. februar 2011, RV) – Pred današnjo splošno avdienco je papež Benedikt XVI. blagoslovil kip sv. Marona, ki bo stal v eni od zunanjih niš bazilike sv. Petra. Blagoslovitve so se udeležili tudi maronistki patriarh v Antiohiji, kard. Nasrallah Sfeir, libanonski predsednik Michel Suleiman in skupina libanonskih ministrov različnih veroizpovedi.
Sv. Maron je živel med 4. in 5. stoletjem in se po posvetitvi v duhovnika odločil za puščavniško življenje ter se umaknil v gorovje Tauro v današnji Turčiji. Zaradi svojega načina življenja in mnogih fizičnih in duhovnih ozdravitev je imel mnogo privržencev, s katerimi je v okrilju katoliške Cerkve osnoval prvo maronitsko Cerkev sui iuris. Maronitska Cerkev, ki je od vsega začetka bila v občestvu z Rimom, je danes prisotna v Libanonu, Siriji, Egiptu, Sveti deželi in v državah v diaspori. O sv. Maronu je malo znanega. Mnogo že pove pismo Janeza Krizostoma, ki ga je sirskemu menihu pisal okrog leta 405, mu v njem izrazil svojo naklonjenost in ga prosil za molitev. O sv. Maronu piše tudi škof Teodor, ki v svojo knjigo o zgodovini vere, nastala je v 5. stoletju, vključi tudi Maronejev življenjepis. Svetnik bi naj umrl okrog leta 410 in bil pokopan v kraju Brad, kjer je bila nato sezidana velika cerkev. Njegovo telo so nato prenesli v kraj Apamea v današnji Siriji in ga hranili v znamenitem samostani Beit-Maron. V 7. stoletju je zaradi preganjanj maronitska Cerkev zbežala v Libanon ter sedež patriarhata postavila v kraju Bkerké, kjer so relikvije sv. Marona hranili do leta 1130. Nato jih je opat iz Sassoviva, današnji Foligno v Italiji, prenesel v svojo opatijo, od tu pa so leta 1940 relikvije prenesli v katedralo sv. Felicijana v Folignu, kjer se nahajajo še danes. Leta 2000 je takratni folignjski škof Arduino Bertoldo del relikvij vrnil maronitskemu patriarhu v Antiohiji, kard. Nasrallahu Sfeirju.

Kip sv. Marona, ki ga je danes blagoslovil Benedikt XVI., je po naročilu maronitske katoliške Cerkve naredil španski kipar Marco Augusto Duenas. Kip je visok dobrih pet metrov in upodablja svetnika, ki z levo roko svetu ponuja majhno maronitsko cerkev; na sebi ima dolgo štolo s sirskim napisom, v desni roki pa škofovsko palico. Ob postavitvi kipa sv. Marona v fasado Petrove bazilike je Maronitski kolegij v Rimu pripravil vrsto dogodkov. 21. februarja je tako potekalo kulturno srečanje, na katerem je med drugimi imel predavanje tudi nadškof Edmond Farhat, in sicer z naslovom Maroniti v službi Svetega sedeža. Včeraj zvečer so v Marijini baziliki v rimskem Trastevere pripravili koncert liturgičnega petja v izvedbi maronitskega zbora. Danes pa je po papeževi blagoslovitvi kipa v Petrovi baziliki sledila sveta maša, ki jo je ob somaševanju maronitskih škofov daroval patriarh Sfeir.

Audio: