Benedikt XVI. pred splošno avdienco blagoslovil kip sv. Marona
VATIKAN (sreda, 23. februar 2011, RV) – Pred današnjo splošno avdienco je papež
Benedikt XVI. blagoslovil kip sv. Marona, ki bo stal v eni od zunanjih niš bazilike
sv. Petra. Blagoslovitve so se udeležili tudi maronistki patriarh v Antiohiji, kard.
Nasrallah Sfeir, libanonski predsednik Michel Suleiman in skupina libanonskih ministrov
različnih veroizpovedi. Sv. Maron je živel med 4. in 5. stoletjem in se po posvetitvi
v duhovnika odločil za puščavniško življenje ter se umaknil v gorovje Tauro v današnji
Turčiji. Zaradi svojega načina življenja in mnogih fizičnih in duhovnih ozdravitev
je imel mnogo privržencev, s katerimi je v okrilju katoliške Cerkve osnoval prvo maronitsko
Cerkev sui iuris. Maronitska Cerkev, ki je od vsega začetka bila v občestvu z Rimom,
je danes prisotna v Libanonu, Siriji, Egiptu, Sveti deželi in v državah v diaspori.
O sv. Maronu je malo znanega. Mnogo že pove pismo Janeza Krizostoma, ki ga je sirskemu
menihu pisal okrog leta 405, mu v njem izrazil svojo naklonjenost in ga prosil za
molitev. O sv. Maronu piše tudi škof Teodor, ki v svojo knjigo o zgodovini vere, nastala
je v 5. stoletju, vključi tudi Maronejev življenjepis. Svetnik bi naj umrl okrog leta
410 in bil pokopan v kraju Brad, kjer je bila nato sezidana velika cerkev. Njegovo
telo so nato prenesli v kraj Apamea v današnji Siriji in ga hranili v znamenitem samostani
Beit-Maron. V 7. stoletju je zaradi preganjanj maronitska Cerkev zbežala v Libanon
ter sedež patriarhata postavila v kraju Bkerké, kjer so relikvije sv. Marona hranili
do leta 1130. Nato jih je opat iz Sassoviva, današnji Foligno v Italiji, prenesel
v svojo opatijo, od tu pa so leta 1940 relikvije prenesli v katedralo sv. Felicijana
v Folignu, kjer se nahajajo še danes. Leta 2000 je takratni folignjski škof Arduino
Bertoldo del relikvij vrnil maronitskemu patriarhu v Antiohiji, kard. Nasrallahu Sfeirju.
Kip
sv. Marona, ki ga je danes blagoslovil Benedikt XVI., je po naročilu maronitske katoliške
Cerkve naredil španski kipar Marco Augusto Duenas. Kip je visok dobrih pet metrov
in upodablja svetnika, ki z levo roko svetu ponuja majhno maronitsko cerkev; na sebi
ima dolgo štolo s sirskim napisom, v desni roki pa škofovsko palico. Ob postavitvi
kipa sv. Marona v fasado Petrove bazilike je Maronitski kolegij v Rimu pripravil vrsto
dogodkov. 21. februarja je tako potekalo kulturno srečanje, na katerem je med drugimi
imel predavanje tudi nadškof Edmond Farhat, in sicer z naslovom Maroniti v službi
Svetega sedeža. Včeraj zvečer so v Marijini baziliki v rimskem Trastevere pripravili
koncert liturgičnega petja v izvedbi maronitskega zbora. Danes pa je po papeževi blagoslovitvi
kipa v Petrovi baziliki sledila sveta maša, ki jo je ob somaševanju maronitskih škofov
daroval patriarh Sfeir.