Na svetu je veliko pričevalcev za Kristusa

VATIKAN (torek, 17. maj 2011, RV) – Sveti oče je v nedeljo med molitvijo Angelovega češčenja spomnil, da je poleg Janeza Pavla II., katerega beatifikacija je močno odmevala po vsem svetu, še mnogo drugih pričevalcev za Kristusa, ki pa so manj poznani. Med njimi sta dva, ki sta bila za blažena razglašena pred kratkim. Nemški duhovnik Georg Häfner, ki je kot mučenec umrl v koncentracijskem taborišču Dachau, in italijanski duhovnik Giustino Maria Russolillo, ustanovitelj Družbe Božjih poklicev. Še ta mesec pa bosta za blaženi razglašeni tudi ustanoviteljica kongregacije frančiškanskih bolniških sester Brezmadežnega spočetja Maria Chiara Deteta Jezusa in redovnica Dulce Lopes Pontes. Prva bo razglašena 21. maja na Portugalskem, druga pa dan kasneje, 22. maja, v Braziliji.

Maria Chiara Deteta Jezusa
Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Angelo Amato je v pogovoru za Radio Vatikan na kratko predstavil nove blažene. Sestra Maria Chiara je bila rojena leta 1843 v aristokratski portugalski družini. Pri štirinajstih letih je ostala sirota in skrb za njeno izobrazbo so prevzele sestre redovnice. Še zelo mlada je tudi sama vstopila v samostan, vendar je bila zaradi antiklerikalnih zakonov na Portugalskem prisiljena oditi v izgnanstvo. Zatekla se je k frančiškanskim bolniškim sestram v Francijo. Leta 1871 po zaobljubah se je vrnila v domovino, postala predstojnica samostana sv. Patrika v Lizboni, izpeljala reformo in ustanovila portugalske bolniške sestre. Umrla je leta 1899, že znana po svoji svetosti.

Kardinal Amato je izpostavil dve posebnosti njene svetosti: popolno zaupanje v Božjo previdnost in vedrino, s katero je živela svojo poklicanost k ljubezni do Boga in bližnjega. Od tu je zajemala ponižnost za sprejemanje nasprotovanj in nerazumevanja, velikodušnost za odpuščanje in pogum za ustanovitev kongregacije, ki se predaja pomoči in skrbi za bolne. V njenem življenju resnično izstopajo kreposti vere, upanja in ljubezni. Gospod pa je njeno svetost zaznamoval tudi s številnimi znamenji in čudeži.

Dulce Lopes Pontes
Druga redovnica Dulce Lopes Pontes je bila rojena leta 1914 v Braziliji. Kmalu je vstopila v red sester misijonark brezmadežnega spočetja Božje Matere. Znana je postala zaradi svoje brezmejne ljubezni do najbolj revnih in ubogih. Spodbudila je številne pobude za njihovo izobraževanje in vključevanje na trg dela. Pri komaj 22 letih je začela krščansko delavsko gibanje, katerega namen je bil širjenje zadrug, kulturno in družbeno napredovanje delavcev ter zaščita njihovih pravic. Med drugim je ustanovila tudi zavod sv. Antona za otroke iz delavskih družin, mnoge človekoljubne ustanove in celo bolnišnico za najrevnejše prebivalce mesta. Za trpeče je bila kot mati. Umrla je leta 1992, tudi ona že znana po svoji svetosti. Kardinal Amato je spomnil, da jo je zaradi njene slave kot svetnice in dobrotnice ubogih, dvakrat obiskal tudi blaženi papež Janez Pavel II.

Georg Häfner
Nemški duhovnik Georg Häfner je bil beatificiran preteklo nedeljo, 15. maja. Rojen je bil leta 1900, umrl pa je kot žrtev nacizma pri 42 letih. Kardinal Angelo Amato je dejal, da je bil znamenje življenja v taborišču smrti. Ta blagi duhovnik je bil v taborišče odpeljan zgolj zaradi svoje vztrajne pastoralne dejavnosti. Njegov namen ni bil upirati se nacistični oblasti. Do tega ga je pripeljala njegova zvestoba duhovniškemu poslanstvu. Njegova 'krivda' in 'usodna napaka' je bila njegova ljubezen do drugih. Edini smisel življenja je namreč videl v tem, da je ljubezen, da jo razodeva in podarja. Tudi v času, ko je bil zaprt, se je popolnoma prepustil Bogu, podoživljal je Kristusovo trpljenje, ljubil križ in tako kot Kristus v globini odpustil svojim mučiteljem. Malo pred smrtjo je izrekel besede: »Ne želimo ne obsojati in ne gojiti zamer do nikogar, želimo biti le dobri do vseh.« Te besede povzemajo način, kako je živel svojo obsodbo. Iz pričevanj vemo, da so ga pogosto pretepali in brcali, on pa je vse to dopuščal za Kristusa. Potrpežljivo je prenašal napor vsakodnevnega dela, pomanjkanje hrane in zdravil. Veliko je molil in nikoli se ni pritoževal. Kardinal Amato je poudaril, da lahko način, kako se je duhovnik Georg Häfner na nasilje odzival z odpuščanjem in molitvijo, veliko nauči ljudi današnjega sveta. Je zgled krščanske moči in zgled duhovnika, ki je bil pogumen ter predvsem zvest svojemu poslanstvu, povsem predan zaščiti evangeljske resnice, pa čeprav za ceno preganjanja in smrti.

Giustino Maria Russolillo
Sveti oče pa je preteklo nedeljo spomnil še na enega duhovnika, Giustina Mario Russolilla. Za blaženega je bil razglašen 7. maja. Rojen je bil leta 1821 v južni Italiji. Njegovo duhovniško delovanje bi lahko povzeli s tremi besedami: mladi, kateheze in duhovni poklici. Mlade in svoje župljane je neprenehoma pozival k svetosti, in sicer v času, ko je bila svetost pojmovana kot nekaj, kar je dosegljivo zgolj za redke posameznike. Neutrudno je nagovarjal preko katehez, pesmi, igre in predvsem preko branja evangelija, ki je razsvetljevalo njegovo celotno poslanstvo. Njegovo življenje je temeljilo prav na ljubezni do Božje besede, je dejal prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Amato. Vodila pa sta ga tudi poslušnost Božjim navdihom in čaščenje Svete Trojice. Bil je izreden vzgojitelj bodočih duhovnikov. Ustanovil je dom, v katerem je sprejemal kandidate za duhovništvo in mnogim je tako pomagal pri razločevanju svojega poklica in služenja. Kasneje je iz tega nastala Družba Božjih poklicev. Amato je v pogovoru za Radio Vatikan dejal, da je bil Giustino Russolillo kot drevo, ki obrodi dobre sadove. Umrl je leta 1955.

Audio: