V Dresdnu za blaženega razglašen Alois Andritzki
DRESDEN (ponedeljek, 13. junij 2011, RV) – Danes je bil v Dresdnu v Nemčiji za blaženega razglašen Alois Andritzki. Bil je duhovnik in mučenec, ubit je bil leta 1943, star komaj 28 let. Včeraj je na dogodek beatifikacije po molitvi Raduj se, Kraljica nebeška na Trgu sv. Petra spomnil tudi papež Benedikt XVI.: »Slavimo Gospoda za tega junaškega pričevalca vere, ki se pridružuje vrsti tistih, ki so v Kristusovem imenu darovali življenje v koncentracijskih taboriščih. Njihovi priprošnji želim danes, na binkošti, zaupati mir po svetu. Naj Sveti Duh navdihuje pogumne pobude za mir in podpira prizadevanje za njihovo uresničevanje, da bi dialog zmagal nad orožjem in spoštovanje človekovega dostojanstva nad pristranskimi interesi. Duh, ki je vez skupnosti, naj naravna srca tistih, ki jih usmerja sebičnost, in pomaga človeški družini, da bi ponovno odkrila in skrbno varovala svojo temeljno enotnost.« Med pozdravom nemških romarjev pa je sveti oče dejal tudi, da je iz mladega duhovnika Aloisa Andritzkega mogočno žarelo delovanje Svetega Duha. Celo v mukah, ki jih je preživljal v taborišču, je svojim sojetnikom in sorodnikom predstavljal izvir vere in veselja. »Poživljen in napolnjen z nespremenljivo tolažbo Svetega Duha je iz koncentracijskega taborišča pisal: 'Veselite se z menoj!' Tega globokega in resničnega veselja, katerega lahko podari le Sveti Duh, želim vam vsem!« Tako je sveti oče včeraj nagovoril vernike na Trgu sv. Petra. Na današnji slovesnosti v Dresdnu pa ga je zastopal prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Angelo Amato.
Alois Andritzki se je rodil 2. julija leta 1914 na Saškem. Dva izmed petih otrok v družini sta se odločila za duhovništvo. Alois je že med študijem teologije in filozofije v Paderbornu postal glasnik študentov, ki so prihajali iz slovansko govoreče skupnosti v vzhodnem predelu Dresdna. Bil je urednik njihovega univerzitetnega glasila. Kasneje je deloval predvsem na področju mladinske pastorale. Mladi so ga občudovali zaradi njegove poštenosti in zaradi njegovega športnega duha. Oblast ga je začela nadzorovati zaradi njegove brezbrižnosti do nacionalsocialističnega režima. Januarja leta 1941 so ga zaprli in oktobra istega leta deportirali v koncentracijsko taborišče Dachau. Med deportacijo je Alois spoznal benediktinskega redovnika, s katerim sta se takoj po prihodu skupaj zaobljubila, da se ne bosta nikoli pritoževala in da ne bosta nikoli pozabila na svojo duhovniško poklicanost. Alois je kmalu zbolel za tifusom in ko je paznika prosil za prejem svetega obhajila, so ga usmrtili s smrtonosno injekcijo.
Audio:
| All the contents on this site are copyrighted ©. |