MADRID (sobota, 17. december 2011, RV) – Cerkev v Španiji je danes dobila 23
novih blaženih. V Madridu je namreč potekala beatifikacija 22 misijonarjev oblatov
Brezmadežne Marije in Cándida Castána San Joséja, laika in družinskega očeta. Vsi
so umrli kot mučenci. Obred je vodil kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za
zadeve svetnikov. V pogovoru za Radio Vatikan je dejal, da ti španski mučenci niso
bili zločinci in niso storili ničesar slabega. »Nasprotno, njihova edina želja
je bila delati dobro in vsem oznanjati Jezusov evangelij, ki je veselo oznanilo miru,
radosti in bratstva.«
V težkem obdobju, v katerem so živeli, so se posvečali
pastoralnemu delu. Njihovo delovanje pa je zmotilo nasprotnike vere. Začele so se
grožnje in sovražno obnašanje. Vrhunec vsega pa je bil napad na samostan. Vse, ki
so bili takrat prisotni v njem, so zaprli v eno samo sobo. Njihovo imetje, še posebej
razpela, svete podobe ali rožne vence pa so zažgali. Sedem zaprtih redovnikov in družinskega
očeta, ki je vodil narodno združenje katoliških delavcev, so zatem brez kakršnekoli
razlage ustrelili. Ostale so kasneje izpustili, vendar pa so jih čez nekaj mesecev
ponovno zaprli in nato ubili. Umreti so morali zgolj zaradi sovraštva do vere, zato
so jih takoj začeli smatrati za mučence. Eden izmed preživelih sobratov je kasneje
pripovedoval, da so se zavedali naraščajočega odpora do Cerkve in njenih pripadnikov.
V času ječe jim je pogum vlival duh odpuščanja in tudi hrepenenje, da lastno življenje
podarijo za Cerkev, za mir v Španiji in za tiste, ki naj bi jih ubili. Tako so izkazali
prave krščanske kreposti in močno ljubezen do Boga.
Med 23 mučenci so bili
provincialni predstojnik, duhovniki, bratje pomočniki in mladi študentje filozofije
ter teologije. Nekateri med njimi so bili stari manj kot dvajset let. Vsi so z navdušenjem
odgovorili na Gospodov klic, da bi postali misijonarji miru in dobrega. Ubiti so bili
leta 1936, ko je Španijo na začetku državljanske vojne zajelo protikatoliško gibanje,
ki je pripeljalo tudi do skrajno nečloveških dejanj. Toda rablji so pozabljeni, je
dejal kardinal Amato, medtem ko se njihovih nedolžnih žrtev spominjamo. »Mučenci
vseh časov so dragoceni pričevalci tistega dobrega človeškega bivanja, ki na surovost
preganjalcev in rabljev odgovarja z blagostjo in pogumom močnih ljudi. Brez orožja
in z neustavljivo močjo vere v Boga so premagali zlo in vsem nam zapustili dragoceno
dediščino dobrega.«