Papež Frančišek: Prosimo za milost, da se ne bomo utrudili prositi za odpuščanje, saj se On nikoli ne utrudi odpuščati

Papež Frančišek: Prosimo za milost, da se ne bomo utrudili prositi za odpuščanje, saj se On nikoli ne utrudi odpuščati

VATIKAN (nedelja, 17. marec 2013, RV) – Sveti oče Frančišek je danes dopoldne daroval sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Ane v Vatikanu. Med homilijo je predstavil osnovno sporočilo evangelija pete postne nedelje, da je Bog usmiljen. Papež Frančišek je dejal: »To je res lepo: Najprej, Jezus sam na gori in moli. Molil je, sam. Potem je šel ponovno v tempelj in vse ljudstvo je šlo k njemu. Jezus sredi ljudstva. In na koncu so ga pustili samega z ženo. To je Jezusova osamljenost, toda rodovitna osamljenost. Tista v molitvi z Očetom in ona, tako lepa, ki je ravno današnje sporočilo Cerkve, o njegovem usmiljenju do te žene.

Med ljudstvom pa je tudi razlika. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu; in on je sedel in jih začel učiti. Torej je ljudstvo, ki je želelo poslušati Jezusove besede. Ljudstvo odprtega srca, željno Božje Besede. So pa bili tudi drugi, ki niso nič slišali, niso mogli slišati. In so tisti, ki so prišli s to ženo. 'Učitelj, poslušaj, ta žena je takšna, je... Storiti moramo to, kar nam je zapovedal Mojzes, da moramo storiti s takšnimi ženami'.

Tudi mi, mislim, smo to ljudstvo, ki po eni strani želi slišati Jezusa, po drugi strani pa nam je včasih všeč, če udrihamo po drugih, a ne?, obsojamo druge. Jezusovo sporočilo pa je usmiljenje. Zame, naj ponižno povem, je to Jezusovo najmočnejše sporočilo, usmiljenje. On sam je dejal: 'Nisem prišel zaradi pravičnih; pravični se sami opravičijo, naj bo blagoslovljen Gospod'. Če ti to zmoreš, jaz ne morem. Toda oni mislijo, da to zmorejo. 'Prišel sem zaradi grešnikov'. Pomislite na tiste govorice potem, ko je poklical Mateja: 'Ta se druži z grešniki'. On je prišel za nas, če mi priznamo, da smo grešniki. Toda, če smo mi, kot tisti farizej pred oltarjem: 'Zahvalim se ti Gospod, ker nisem kot drugi ljudje in tudi ne kot oni, ki je tam pri vratih, kot tisti cestninar...', ne poznamo Jezusovega srca in ne bomo nikoli imeli veselja začutiti to usmiljenje! Ni se lahko zaupati Božjemu usmiljenju, saj je kot nerazumljiv prepad. Toda moramo to storiti!

'O, oče, če bi vi poznali moje življenje, ne bi mogli tako reči!' 'Zakaj? Kaj si pa storil?' 'Oh, težke stvari!'. 'Že dobro! Pojdi k Jezusu. Prav mu bo, če mu boš povedal te stvari! On bo pozabil. On ima posebno sposobnost pozabiti. Pozabil bo na to, te poljubil, objel in ti bo samo to rekel: Tudi jaz te ne bom obsodil. Pojdi in odslej ne greši več'« Samo ta nasvet ti da. Po enem mescu bomo spet na istem..., vrnimo se spet k Gospodu. Gospod se ne utrudi odpuščati, nikoli! Mi smo, ki se utrudimo prositi ga odpuščanja. Prosimo za milost, da se ne bomo utrudili prositi za odpuščanje, saj se On nikoli ne utrudi odpuščati. Prosimo za to milost.«

Audio: