S papežem Frančiškom skozi minuli teden
Habemus Papam!
VATIKAN (nedelja, 17. marec 2013, RV) – Cerkev je dobila novega papeža Frančiška.
V sredo, 13. marca 2013, nekaj minut po 19. uri, je iz dimnika Sikstinske kapele prišel
dim bele barve. 115 kardinalov je po petih krogih glasovanja in en dan po začetku
konklava izvolilo 265. Petrovega naslednika: argentinskega kardinala Jorgeja Maria
Bergoglia, ki si je izbral ime Frančišek. Ljudje vseh starosti in iz vseh koncev sveta,
ki so do zadnjega kotička napolnili Trg sv. Petra, so z velikim navdušenjem in veseljem
pozdravili novega papeža, ki se je v osrednji loži Petrove bazilike prikazal uro in
20 minut po belem dimu. S preprosto držo, brez običajnega papeškega ogrinjala in štole,
brez zlatega križa, je na preprost človeški način nagovoril zbrano množico: »Bratje
in sestre, dober večer.« Presenetil je z molitvijo za Benedikta XVI. in
še toliko bolj s prošnjo za molitev zanj. Globoko je sklonil glavo, ko je ves trg
nekaj minut v tišini molil za svojega papeža, rimskega škofa. Nato je zbranim vernikom
in vsemu svetu podelil blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu).Skromnost, preprostost, ponižnost
Papež Frančišek je star 76 let in je pred izvolitvijo bil nadškof v Buenost Airesu. Je prvi papež, ki pripada Družbi Jezusovi, prvi, ki prihaja iz Latinske Amerike, in prvi z imenom Frančišek. V Argentini je bil znan po svoji skromnosti, po preprosti in ponižni drži. Veljal je za pastirja revnih, bil je glas tistih, ki nimajo glasu, in obličje tistih brez obličja. V službo je vedno hodil z javnim prevozom, uboge ljudi postavljal na prvo mesto in v katedrali spovedoval kot navaden duhovnik. Mnogo si je prizadeval na ekumenskem področju, veliko pozornost namenjal mladim, v javnosti odločno zagovarjal človekovo dostojanstvo. Evangeljsko preprostost, spontanost in pristnost, je Frančišek prinesel s sabo na Petrov sedež. Tako je moč tudi razbrati iz prvih dni njegovega papeževanja. Dan po izvolitvi, v četrtek dopoldne, je papež brez posebnega spremstva obiskal baziliko Marije Velike, da bi se zahvalil in priporočil Materi Božji. Na oltar Marijine kapele Salus Populi Romani je položil majhen šopek rož in nekaj časa v tišini molil. Zaustavil se je tudi v Sikstinski kapeli, kjer je sv. Ignacij Lojolski daroval svojo prvo mašo. Na poti nazaj v Vatikan se je zaustavil še v hiši za duhovnike, kjer je bival pred začetkom konklava, vzel preostanek svoje prtljage, pozdravil tamkajšnje osebje in plačal račun za bivanje. Dan zatem je prav tako nenapovedano v rimski bolnišnici Pij XI. obiskal argentinskega kardinala Jorgeja Mejio in presenetil tamkajšnje osebje, bolnike in obiskovalce.
Hoditi, graditi, izpovedovati
»Hoditi, graditi, izpovedovati.« To so bili osrednji poudarki prve pridige papeža Frančiška, ki jo je imel med mašo za Cerkev. V četrtek popoldne je namreč papež skupaj s kardinali daroval sveto mašo v Sikstinski kapeli, kjer je bil dan prej izvoljen za Petrovega naslednika. »Naše življenje je hoja,« je dejal papež in nadaljeval, da moramo hoditi v Gospodovi navzočnosti in se nikoli zaustaviti. Izpostavil je potrebo po gradnji Cerkve, ki pa mora stati na temeljnem kamnu, ki je Jezus, in izpovedovanju Jezusa Kristusa. Spodbudil je, da bi vsi imeli pogum za hojo v Gospodovi navzočnosti, z Gospodovim križem, da bi gradili Cerkev na Gospodovi krvi, ki jo je prelil na križu, in da bi izpovedovali eno slavo: Kristusa Križanega: »Tako bo Cerkev šla naprej!«
Nikoli ne prepustimo se pesimizmu
»Izhajajoč iz pristne prijateljske naklonjenosti, ki povezuje kardinalski zbor, izražam svojo pripravljenost služiti evangeliju s prenovljeno ljubeznijo, pomagati Cerkvi, da bo postajala vedno bolj Gospodova rodovitna trta v Kristusu in s Kristusom«. Tako je papež Frančišek nagovoril kardinale, s katerimi se je na posebni avdienci srečal v petek popoldne. »Vsi skupaj, pastirji in verniki, si bomo prizadevali zvesto odgovarjati na poslanstvo, ki je od vedno: prinašati Jezusa Kristusa človeku in voditi človeka v srečanje z Jezusom Kristusom, ki je Pot, Resnica in Življenje, resnično navzoč v Cerkvi in istočasno v vsakem človeku,« je dejal papež. »Nikoli ne popustimo pesimizmu, tisti grenkobi, ki nam jo vsak dan ponuja hudič; ne popustimo pesimizmu in malodušju: imamo trdno gotovost, ki jo Cerkvi s svojim mogočnim dihom podarja Sveti Duh; pogum, da vztrajamo in tudi iščemo nove načine evangelizacije, da prinašamo evangelij vse do skrajnih meja sveta.«
Središče je Kristus in ne Petrov naslednik
»Kristus je središče!« je papež Frančišek poudaril na včerajšnji avdienci z novinarji. »Kristus je Pastir Cerkve, a njegova navzočnost v zgodovini gre preko svobode ljudi. Med njimi je eden izbran, da služi kot njegov vikar, naslednik apostola Petra. Vendar pa je Kristus središče, ne Petrov naslednik.« Povedal je tudi, da je svoje ime Frančišek izbral po sv. Frančišku Asiškem: »Frančišek Asiški je zame človek uboštva, človek miru, človek, ki ljubi in varuje stvarstvo. Je človek, ki nam daje tega duha miru, je ubog človek. Želel bi Cerkev, ki je uboga in je za uboge.«
Audio:
| All the contents on this site are copyrighted ©. |