Papež Frančišek med sveto mašo na cvetno nedeljo: Tri besede: veselje,
križ, mladi
TRG SV. PETRA (nedelja, 24. marec 2013, RV) – »Jezus vstopa v Jeruzalem.
Množica učencev ga v prazničnem vzdušju spremlja, plašče polagajo pred njim. Govorijo
o čudežih, ki jih je storil. Sliši se krik hvale: 'Blagoslovljen,
ki prihaja, kralj, v Gospodovem imenu! Mir v nebesih in slava na višavah!'(Lk
19,8).« S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med slovesno sveto
mašo na cvetno nedeljo na Trgu svetega Petra.
Ob pogledu na ogromno množico
vernikov, ki so se zbrali tako na trgu, kakor tudi na ulici sprave je sveti oče nadaljeval:
»Množica, praznik, hvala, blagoslov, mir. Čutiti je ozračje veselja. Jezus je v srcu
prebudil toliko upanja, predvsem med ponižnim, preprostim, ubogim, pozabljenim ljudstvom,
tistim, ki v očeh sveta ne velja nič. On je znal razumeti človeško revščino, razodel
je Božje usmiljeno obličje. Sklonil se je, da ozdravi telo in dušo. To je Jezus, to
je njegovo srce, ki gleda vse nas, ki gleda naše bolezni, naše grehe. Velika je Jezusova
ljubezen. In tako vstopa v Jeruzalem s to ljubeznijo in gleda vse nas.
Lep
prizor je, poln svetlobe, svetlobe Jezusove ljubezni, tiste iz njegovega srca, veselja,
praznovanja.
Na začetku svete maše smo to ponovili tudi mi. Mahali smo s svojimi
palmami, s svojimi oljčnimi vejicami. Tudi mi smo sprejeli Jezusa, mu izrazili vselje,
ker ga spremljamo, vedoč da je blizu, navzoč v nas in med nami kot prijatelj, kot
brat in tudi kot kralj, kot prižgan svetilnik našega življenja. Jezus je Bog, tuda
ponižal se je, da bi hodil z nami. Naš prijatelj je, naš brat. Sedaj nas osvetljuje
na poti in tako smo ga danes sprejeli. Smo pri prvi besedi: veselje! Nikoli
ne bodite žalostni možje in žene; kristjan to nikoli ne more biti! Nikoli ne pustite,
da vas prevzame malodušnost! Saj se naše veselje ne poraja iz posedovanja obilice
stvari, temveč se prodili iz tega, ker smo srečali Osebo: Jezusa med nami in iz tega,
ker vemo, da z Njim nismo nikoli sami, tudi v težkih trenutkih, tudi ko se pot življenja
sooča s težavami in ovirami, ki se zdijo nepremostljive in ki jih ni malo. V tem trenutku
pride sovražnik, pride hudič, večkrat preoblečen v angela ter nas zahrbtno nagovarja.
Ne poslušajte ga! Hodimo za Jezusom! Mi spremljamo, hodimo za Jezusom, predvsem pa
vemo, da nas On spremlja, nas vzame na ramena. V tem je naše veselje, naše upanje,
ki ga moramo prinašati v ta naš svet. Prosim vas, nikar si ne pustite ukrasti upanja,
Ne pustite si ukrasti upanja! Tistega, ki nam ga Jezus daje.
Druga beseda:
Zakaj Jezus vstopa v Jeruzalem, ali morda bolje, kako Jezus vstopa v Jeruzalem? Množica
mu vzklika kot Kralju. Toda ne nasprotuje jim, ne reče jim, naj umolknejo (prim. Lk
19,39-40). Toda, kakšne vrste kralj je Jezus? Poglejmo ga: jezdi mladiča, ne spremljajo
ga dvorjani, ne obdaja ga vojska kot simbol moči. Tisti, ki ga sprejmejo so ponižni,
preprosti ljudje, ki imajo smisel videti v Jezusu nekaj več, imajo tisti smisel za
vero, ki pravi: 'To je Zveličar!' Jezus ne vstopa v sveto mesto, da
bi ga sprejeli s častmi, s katerimi sprejemajo zemeljske kralje, tiste, ki imajo oblast,
nadvlado. Vstopa zato, da bo prebičan, zasramovan, razžaljen, kakor to naznanja Izaija
v prvem berilu (prim. Iz 50,6), vstopa, da bo prejel trnovo krono, palico, škrlatni
plašč. Njegovemu kraljevanju se bodo posmehovali, vstopa, da se bo z lesom obložen
povzpel na Kalvarijo. In tu je druga beseda: križ. Jezus vstopa v Jeruzalem,
da bo umrl na križu. In ravno tu zasveti biti kralj po Božje. Njegov kraljevski prestol
je les križa. Mislim na to, kar je rekel Benedikt XVI. kardinalom: 'Vi ste princi,
toda križanega kralja' To je Jezusov prestol'. Jezus sprejme nase ... Zakaj križ?
Zato, ker Jezus sprejme nase zlo, umazanijo, greh sveta, tudi naš greh in ga umije,
umije ga s svojo krvjo, z usmiljenjem, z Božjo ljubeznijo. Zazrimo se naokoli: koliko
ran povzroči zlo človeštvu: vojne, nasilja, ekonomski spori, ki prizadenejo najslabotnejšega,
nadalje hlepenje po denarju, ki ga nihče ne more vzeti s seboj. (Moja babica je nam
otrokom govorila; potni prt nima žepov.) Ljubezen do denarja, oblast, korupcija, ločitve,
zločini proti človeškemu življenju, proti stvarstvu. In tudi, vsak to dobro ve in
pozna, naši osebni grehi, pomankanje ljubezni, spoštovanja do Boga, do bližnjega ter
do vsega stvarstva. Jezus na križu čuti vso težo zla, ki ga premaga z močjo Božje
ljubezni, ga premaga s svojim vstajenjem. To je dobro, ki nam ga je Jezus vsem nam
storil na prestolu križa. Kristusov križ objet z ljubeznijo ne vodi v žalost, temveč
v veselje, v veselje, da smo zveličani, ter da storimo vsaj malo od tega, kar je On
storil na dan svoje smrti.
Potem ko je sveti oče razložil dve besedi veselje,
križ, je prišel do tretje besede: »Danes so na tem trgu številni mladi, saj
je cvetna nedelja že 28. let svetovni dan mladih! Poglejte, tretja beseda: mladi.
Dragi mladi, videl sem vas v procesiji, ko ste prihajali in si predstavljam si, kako
praznujete okoli Jezusa, mahate z oljčnimi vejami. Predstavljam si, kako kličete njegovo
ime in izražate vaše veselje, da ste z njim! Pri praznovanju vere prispevate pomemben
delež. Prinašate veselje vere ter nam pravite, da moramo živeti vero z mladostnim
srcem, vedno, z mladostnim srcem tudi pri sedemdesetih, pri osemdesetih. Mladostno
srce! S Kristusom se srce nikoli ne postara! Toda vsi vemo in tudi vi dobro veste,
da je Kralj, za katerim hodimo in ki nas spremlja, nekaj zelo posebnega: je Kralj,
ki ljubi vse do križa ter nas uči služiti in ljubiti. Vi se ne sramujete njegovega
Križa! Še več, objemate ga, saj ste razumeli, da je v darovanju samega sebe in ko
gremo iz sebe, resnično veselje in da je Bog z ljubeznijo premagal zlo. Vi nosite
romarski Križ po vseh celinah, po cestah sveta! Nosite ga, saj s tem odgovarjate na
Jezusovo povabilo: „Pojdite in naredite vse narode za moje učence“ (prim. Mt
28, 19), ki je tudi tema letošnjega dneva mladih. Nosite ga, da vsem porečete, kako
je Jezus na križu porušil zid sovraštva, ki ločuje ljudi, ljudstva in je prinesel
spravo in mir. Dragi prijatelji, tudi jaz bom od danes z vami stopil na pot, po poti
blaženega Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. Še malo in bo tu naslednji del tega velikega
romanja Križa. Z veseljem se oziram na julij v Riu de Janeiru. Dobimo se v tem velikem
brazilskem mestu. Dobro se pripravite, predvsem se v vaših skupnostih duhovno pripravite,
da bo to srečanje znamenje vere za ves svet. Mladi morajo reči svetu, dobro je hoditi
za Jezusom, dobro je iti z Jezusom, Jezusovo sporočilo je dobro, dobro je iti ven
iz samega sebe, iz obrobja sveta ter bivanja, da prinašamo Jezusa!
Tri besede:
veselje, križ, mladi.
Prosimo Devico Marijo za priprošnjo. Ona nas uči
veselja v srečanju z Kristusom, ljubezni, s katero moramo gledati pod križem, navdušenosti
mladostnega srca s katerim hoditi skozi ta veliki teden in skozi vse naše življenje.
Tako naj bo!«
Ob zaključku svete maše je sveti oče pred molitvijo Angelovega
češčenja nagovoril zbrane z besedami: »Na koncu tega bogoslužja prosimo za priprošnjo
Devico Marijo, da nas spremlja skozi veliki teden. Ona, ki je z vero šla za svojim
Sinom vse do Kalvarije, naj nam pomaga hoditi za Njim ter z vedrino in ljubeznijo
nositi njegov križ, da pridemo do velikonočnega veselja. Žalostna Devica, podpiraj
še posebej tiste, ki preživljajo težke trenutke. Spomnimo se oseb, ki so okužene s
tuberkolozo, saj je ravno danes svetovni dan proti tej bolezni. Mariji pa še posebej
izročam vas, dragi mladi, kakor tudi vašo pot proti Riu de Janeiru. Julija v Riu.
Duhovno pripravite vaše srce. 'Buon cammino a tutti!' Vsem srečno pot
!« Te zadnje besede je sveti oče izgovoril še v šestih jezikih: »Bonne route
à tous! May all of you have a good journey! Ich wünsche euch allen alles Gute auf
eurem Weg! Buen caminoa todos! Um bom caminho a todos!
Dobrej drogi wszystkim!«