Papež Frančišek prispel v Rio de Janeiro: Ne prinašam ne zlata ne srebra, pač pa Jezusa
Kristusa
RIO DE JANEIRO (torek, 23. julij 2013, RV) – »V svoji ljubeči previdnosti
je Bog hotel, da mi je prvo mednarodno potovanje mojega pontifikata omogočilo možnost
vrnitve v ljubljeno Latinsko Ameriko, natančneje v Brazilijo.« To so ene
prvih besed, ki jih je papež Frančišek izrekel po prihodu v Rio de Janeiro. Letalo
je na brazilski zemlji pristalo včeraj okoli 16. ure po lokalnem času. Svetega očeta
sta kot prva že na letališču pozdravila brazilska predsednica Dilma Rousseff in nadškof
Ria Orani João Tempesta. Papež je zatem odšel proti palači Guanabara, kjer je bil
predviden uradni sprejem. Del poti je opravil v panoramskem avtomobilu in tako pozdravil
navdušeno množico vernikov, ki ga je pričakala na ulicah v bližini katedrale.
Sprejema
v palači Guanabara, kamor je papež prispel po dobrih dveh urah, so se poleg predsednice
države udeležili še drugi predstavniki državne in mestne oblasti, člani diplomatskega
zbora in predstavniki Cerkve. V svojem prvem nagovoru med apostolskim potovanjem je
papež Frančišek najprej izrazil hvaležnost brazilskemu narodu, ki se lahko ponaša
s trdnimi vezmi z Apostolskim sedežem in globokimi verskimi občutji, pa tudi s prijateljstvom,
ki ga je vedno povezovalo s Petrovim naslednikom. »Izvedel sem, da če se želi dobiti
dostop do brazilskega naroda, je potrebno vstopiti skozi portal njegovega neizmernega
srca; naj mi bo torej ta trenutek dovoljeno obzirno potrkati na ta vrata. Prosim za
dovoljenje, da bi vstopil in preživel ta teden z vami.« Tako je v svojem nagovoru
dejal papež Frančišek in poudaril, da s seboj ne prinaša ne zlata ne srebra, pač pa
Jezusa Kristusa, ki je tisto najdragocenejše, kar je prejel. V Brazilijo prihaja v
Njegovem imenu, da bi poživil plamen bratske ljubezni, ki gori v vsakem srcu: »Kristusov
mir naj bo z vami!«
Glavni povod za njegovo navzočnost v Braziliji pa presega
državne meje, je nato poudaril papež Frančišek: »Prišel sem, da se srečam z mladimi
z vseh koncev sveta, ki so jih privabile široko odprte roke Kristusa Odrešenika. V
njegovem objemu želijo najti zavetje, blizu njegovemu srcu, ponovno želijo
zaslišati njegov jasen in mogočen klic: 'Pojdite in naredite vse narode za
moje učence!'« Ti mladi kljub različnim jezikom, ki jih govorijo, in kljub raznolikim
kulturam, iz katerih izhajajo, v Kristusu najdejo odgovore na svoja skupna hrepenenja
in v njem lahko nasitijo lakoto po čisti resnici in pristni ljubezni. Kristus jim
ponudi ta prostor, saj ve, da ni nič mogočnejšega od energije, ki se sprosti v srcih
mladih, katere osvoji izkušnja prijateljstva z njim. Kristus zaupa v mlade, je dodal
papež Frančišek. Zato jim izroča prihodnost lastnega poslanstva, in jih pošilja, naj
gredo preko meja človeških zmožnosti in naj ustvarijo svet bratov.
Papež Frančišek
se zaveda, da ko se obrača na mlade, s tem govori tudi njihovim družinam, cerkvenim
in narodnim skupnostim, iz katerih izhajajo, družbam, ter vsem, od katerih je v veliki
meri odvisna prihodnost novih generacij. »Otroci so punčica naših oči.«
Papež je spomnil na to brazilsko modrost, ki mlade opredeljuje kot okno, skozi katero
v nas vstopa svetloba in nam podarja čudež vida. Nato je spodbudil, da bi si v prihodnjem
tednu vsi zastavili vprašanje, kaj bi se zgodilo z nami, kako bi šli naprej, če ne
bi skrbeli za svoje oči.
»Mladost je okno, skozi katero prihodnost vstopa
v svet. Je okno, torej nam prinaša velike izzive.« Naša generacija, je nadaljeval
papež, mora znati dati prostor mladim. Znati mora varovati materialne in duhovne pogoje
za celosten razvoj. Mladim mora dati trdne temelje, na katerih bodo lahko zgradili
življenje. Zagotoviti jim mora varnost in izobrazbo, da bodo lahko postali to, kar
so. Posredovati jim mora trajne vrednote, za katere je vredno živeti. Zagotoviti jim
mora transcendentno obzorje za njihovo žejo po pristni sreči in za njihovo ustvarjalnost
v dobrem. Izročiti jim mora dediščino sveta, ki ustreza merilom človeškega življenja.
In navsezadnje, v njih mora prebuditi najboljše zmožnosti, da postanejo protagonisti
lastne prihodnosti in da bodo soodgovorni za usodo vseh.
Svoj nagovor je papež
Frančišek sklenil z izrazom naklonjenosti do celotnega brazilskega naroda, v njegovem
raznovrstnem človeškem, kulturnem in verskem bogastvu. Pri tem pa je dodal še, da
se bo prav vseh spomnil, ko bo obiskal Našo Gospo iz Aparecide.