Papež v bolnišnici sv. Frančiška:Vaša pot je dolga in naporna. Z zaupanjem
zrite pred sebe. Ne dovolite si ukrasti upanja!
RIO DE JANEIRO (četrtek, 25. julij 2013, RV) – Papež Frančišek je včeraj zvečer
ob 18.30 po lokalnem času v Riu de Janeiru obiskal bolnišnico sv. Frančiška Asiškega
in jo imenoval »posebno svetišče trpljenja«. V njej se namreč zdravijo odvisniki
od drog in alkohola. Sveti oče je vsakega osebno pozdravil, ga nagovoril in tudi objel,
kajti »naučiti se moramo objemati tistega, ki je v stiski«, kot
je nato povedal v nagovoru.
Najprej jim je spregovoril o sv. Frančišku Asiškem,
ki je zapustil bogastvo in udobje, da bi postal ubog med ubogimi. Spoznal je, da stvari
in idoli tega sveta ne predstavljajo pravega bogastva in ne dajejo pravega veselja,
ampak je to le hoja za Kristusom in služenje drugim. Vse to se je v Frančiškovem življenju
konkretiziralo, ko je objel gobavca. V vsakem bratu in sestri, ki je v težavah, objamemo
trpeče Kristusovo meso. »Danes, na tem kraju boja proti odvisnosti, bi želel objeti
vsakega in vsako med vami, ki ste Kristusovo meso, in prositi Boga, naj napolni s
smislom in trdnim upanjem vašo pot in tudi mojo,« je dejal papež Frančišek mladih,
ki se zdravijo od odvisnosti.
Vsi se moramo naučiti objemati tistega, ki je
v stiski, je nadaljeval. Veliko je razmer v Braziliji in po svetu, ki zahtevajo pozornost,
skrb in ljubezen, kot je to tudi boj proti kemični odvisnosti. V naših družbah namreč
pogosto prevlada egoizem. Veliko je tako imenovane 'trgovine smrti', ki sledi logiki
oblasti in denarja za vsako ceno. Trgovina z drogo, ki spodbuja nasilje in seje trpljenje
in smrt, terja pogumno dejanje s strani celotne družbe, je poudaril papež. S svobodno
uporabo drog, do česar prihaja v različnih delih Latinske Amerike, se razširjenost
in vpliv kemične odvisnosti ne bosta zmanjšala. K problemom, ki so izvor uporabe drog,
je po papeževih besedah treba pristopiti s pospeševanjem večje pravičnosti, vzgajanjem
mladih za vrednote, ki gradijo skupno življenje, spremljanjem oseb v stiski in prinašanjem
upanja v prihodnost. Vsi potrebujemo zrenje v višine z očmi Kristusove ljubezni, naučiti
se objemati tistega, ki je v stiski, da bi izrazili bližino, naklonjenost in ljubezen.
A
objem ni dovolj, je nadaljeval Frančišek. Ponudimo roko tistemu, ki je v težavah,
ki je padel v temo obupa in mu recimo: Lahno ponovno vstaneš, lahko se ponovno povzpneš;
težko je, a je mogoče, če le to hočeš. »Dragi prijatelji,« so bile Frančiškove
besede, »rad bi povedal vsakemu med vami, predvsem pa mnogim tistim, ki niso imeli
poguma stopiti na vašo pot: Ti si protagonist vzpona; to je nujni pogoj! Našel boš
iztegnjeno roko tistega, ki ti želi pomagati, a nihče se ne more vzpeti namesto tebe.
Nikoli niste sami! Cerkev in mnoge osebe so vam blizu. Z zaupanjem zrite pred
sebe. Vaša pot je dolga in naporna, a glejte naprej, kjer je gotova prihodnost, ki
je postavljena v drugačno perspektivo kot pa iluzorni predlogi idolov
tega sveta in ki daje nov zagon in novo moč vsakdanjemu življenju. Ne dovolite
si ukrasti upanja! Ne kradimo upanja, postanimo prinašalci upanja!«
Papež
je spomnil na prispodobo o usmiljenem Samarijanu. Govori o človeku, ki so ga napadli
razbojniki in ga skoraj mrtvega pustili ob poti. Ljudje hodijo mimo, pogledajo in
se ne zaustavijo, brezbrižno nadaljujejo pot. To ni njihova stvar. Koliko krat pravimo:
Ni moja stvar. »Koliko krat vidimo druge in se pretvarjamo, da jih nismo videli?«
so bile papeževe besede. Samo neki Samarijan, nepoznani, vidi, se zaustavi, ga dvigne,
mu da roko in poskrbi zanj. »Dragi prijatelji,« je zatrdil Frančišek, »verjamem,
da tu, v tej bolnišnici, prispodoba o dobrem Samarijanu postaja konkretna. Tukaj ni
brezbrižnosti, ampak pozornost, ni nezainteresiranosti, ampak ljubezen.«
Dodal
je še, da nas Združenje sv. Frančiška in Mreža za zdravljenje od kemične odvisnosti
učita sklanjati se nad tistim, ki je v težavah, kajti v njem je videti Kristusovo
obličje, meso trpečega Kristusa. Vsem zbranim je tudi zagotovil, da Cerkev ni daleč
od njihovih naporov, ampak jih spremlja z naklonjenostjo: »Gospod vam je blizu
in vas drži za roko. Glejte vanj v težkih trenutkih in dal vam bo tolažbo in upanje.«